Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdravniki v prostem časubolnišnične alkohologije, odvisne od heroina ali kokaina pa v 18centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanihdrog, tudi v primerih, ko so ob doseženi abstinenci od opioidov vospredju predvsem njihove težave z alkoholom in tabletami. Alipa že dobri dve leti zdravimo na sekundarnem nivoju pacientovodepresijo z atipičnim antipsihotikom in benzodiazepini, pacientpa je že ves ta čas zasvojen s heroinom. Kako daleč smo torej še odcelostne obravnave odvisnosti?Vsekakor pestro pa se je v Sloveniji razvila tudi ponudba različnihprogramov pomoči za številne nekemične odvisnosti. In to je dobro.A veselje nad strokovno plodno razsežnostjo programov pomočimalce zmotijo oblaki z resignacijo občutene prihodnosti. Saj se zdi,da bo prihodnost bolj naklonjena porajanju in precej manj obvladovanjuproblemov odvisnosti. To pa ni več počitniška ugotovitev.Alojz Ihan: Hvalnica rešnjemutelesu – dva odlomkaCankarjeva založba 2011Odleglo mi je, ko sem zaprl vrata in ostal sam v ambulanti.Dejstvo je, da nimam vseh talentov za dobrega zdravnika, dobersem pri diagnozi, potem mi pacienti postanejo dolgočasni –odkrito rečeno –, in to ni dobro za zdravnika, ker je v ambulantipač nujno, da se obiski ponavljajo in problemi ostajajo isti, intudi ko je uganka rešena, bolezen ostaja in je vseeno vsakičznova treba o težavah poslušati z zanimanjem, kot bi bilo prvič,in čeprav v čakalnici čaka še dvajset enakih prostat ali mehurjevin vse do pike enako bolijo in že med vrati ordinacije zavohašdiagnozo zaradi stotin in stotin tistih, ki so že leta in leta naprav enak način pekle in skelele na istih stolih v isti čakalnici,zavohaš jih že po načinu hoje, po izrazu na obrazu, ampak jevseeno treba vsakič znova, z enakim interesom poslušati, da sečne odteka in da tišči in peče in da ponoči ni mogoče spati in dazbada v medenici in da žari kot ogenj in da od vsega hudegani mogoče misliti kaj drugega kot kdaj bo stisnilo v trebuhuin bo treba iskati WC ne glede na lokacijo, v avtobusu, napredavanjih, na sestanku, pri ljubici, v cerkvi, pri kosilu; ko boli,tista bolečina pač postane despot, ki vse določa, in ljudje, ki sobili prej trdni, uravnovešeni, častivredni inženirji ali obrtnikiali profesorji, nenadoma postanejo pridigarski svečeniki svojebolečine nekje v črevesu, mehurju ali prostati, in bolečina jimzačne določati življenje, kdaj naj vstanejo, kaj pozajtrkujejo, kamsmejo v prostem času, ker kdo naj uživa v koncertu ali gledališču,če stisne v mehurju kmalu po začetku predstave in se jetreba potem nujno opravičevati in dvigati ljudi s stolov, to so resmučne stvari, ki jih povzroči zgolj nekaj centimetrov razbolelegatkiva, in vem, da bi dober zdravnik moral vsakič znova invsakič posebej razumeti mučno breme in vsakič znova z istimžarom pojasniti, kako nastane bolečina v tistih nekaj centimetrihsluznice ali žleze in zakaj se zakrčijo mišice in žile in živciin celice v en sam boleč klobčič, ki potem sam sebe stiska invzdržuje zoprno, zakrčeno, vneto, boleče stanje in zakaj nimasmisla iskati, kako se je začelo in kdo je kriv, ker ni več važno, čeje bila najprej neka okužba ali stres ali napete mišice ali poškodba,ker je tisti vzrok že zdavnaj minil, ostalo pa je boleče tkivo,zakrčen, zavozlan klobčič živcev in mišic in vnetja in bolečine,ki ne potrebuje več vzroka, da boli in peče in ne jenja, ker se jeod bolečine že zdavnaj nenormalno razrasla zakrčena mišica inod njenega vedno močnejšega stiskanja se duši in vnema tkivo,ki dela vnetne hormone, od katerih se razraščajo bolečinski živciin postaja vse skupaj čedalje bolj boleče tudi na povsem normalnedražljaje, s stresom ali brez stresa, in od vsega hudega človekne more spati in zbrano delati in seksati in se ukvarjati s svojimiveselji, ampak ga zalije nemir in stresni hormoni, in zaradi njihga napadejo še nove okužbe in bolečine po vsem telesu.Dober zdravnik mora to vsakemu bolniku razložiti s takim žarom,kot bi šlo za vznemirljivo najnovejše odkritje, vsakič znova,desetkrat dnevno, če je treba, samo tako bo pacient razumel,zakaj naj preneha iskati vzroke in se raje posveti sproščanjusvojega zavozlanega problema; samo pri takem zdravniku bopacient dojel, zakaj doseže isto, če gre na sproščanje zavozlanegamehurja z akupunkturo ali z medenično telovadbo, ali pa čemu kirurg sprosti prenapet mehur z injekcijami botoksa skozikateter, ali pa poskusi s protibolečinsko terapijo ali z velikodozo protivnetnega hormona, ali pa da mu v kakem eksperimentalnemcentru z gensko terapijo v mehur nacepijo virus zgeni za mišično sprostitev, lahko pa gre pacient tudi na filozofskosprostitev svojega zavozlanega življenja in se bo s primernodoslednostjo sprostila tudi neubogljiva mišica, ki stiska mehurin se ne ozira na naše želje in ukaze, ampak uboga reflekse telesa,ki zase vedno izbere lastno pamet in gre po svoje ne glede nato ali človek diha ali ne diha z njim, ker če ne, toliko slabše začloveka, saj bo tako namesto človeka postal bolnik in bo to ostalše dolgo, če ne ukrene kaj zase.Zato je treba pacientu počasi razložiti vse to, kar si sicer zoptimističnim zagonom prikriva v življenju in si za večji učinekvsakih pet minut sestavi novo motivacijsko zgodbico iz svojihtrenutnih dejanj, ker bi rad od sebe izsilil več, kot zmore, inbolj na silo, kot je to mogoče, in dober zdravnik mora to vpogovoru ujeti in postavljati prava vprašanja, čeprav se pacientusprva sploh ne zdi vredno pogovarjati o možnosti, da bi karkoliv njegovem običajnem dnevu lahko bilo povezano z njegovobolečino; ker se mu zdi čisto enostavno navsezgodaj planiti izpostelje in se lačen in žejen kot pregnanec ubogljivo postaviti v112 Revija ISIS - Oktober 2011