Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicinaza kardiovaskularnimi obolenji. Od desetih smrti pri ženskahzaradi raka umreta dve, od desetih smrti pri moških pa kar trije.S staranjem prebivalstva lahko pričakujemo, da se bo incidencarakavih obolenj v prihodnje še povečala. Čeprav so za večinoukrepov na področju obvladovanja raka pristojne državečlanice, lahko s skupnim ukrepanjem izboljšajo uspešnostin učinkovitost pri obvladovanju tega naraščajočegajavnozdravstvenega problema. Še posebej pomembna jeizmenjava dobrih praks med državami ter delitev strokovnegaznanja in izkušenj – tako med državami članicami kot medrazličnimi deležniki.Možnosti za izboljšave je v evropskem prostoru še veliko. Poocenah strokovnjakov bi tretjino rakavih bolezni lahko preprečiliže samo z izogibanjem dejavnikom tveganja. Evropskikodeks proti raku (European Code Against Cancer) je glavnopreventivno orodje, ki osvešča Evropejce in jim podaja dvebistveni sporočili: da določene vrste raka lahko preprečimo zzdravim načinom življenja ter da je izid zdravljenja bolezni bistvenoboljši, če bolezen odkrijemo v zgodnjem stadiju. Sporočilabi bilo treba razširiti do različnih skupin prebivalcev v vsehdržavah in spodbujati njihovo upoštevanje. Kljub priporočiluSveta Evrope (Council Recommendation, 2. december 2003) zauvedbo presejalnih programov za rak dojke, kolorektalni rak terrak materničnega vratu, omenjeni programi v številnih državahčlanicah še vedno niso uvedeni. Na območju EU potekajoštevilne raziskave s področja raka, ki niso koordinirane, zaradičesar prihaja do podvajanja dela in s tem nenamenske porabesredstev za raziskave. Številne države še vedno nimajo vpeljanihučinkovitih državnih programov za obvladovanje raka.Oblikovanje Evropskega partnerstva za boj proti raku jepredlagala EK kot odgovor na pobude v sklepih Sveta EUo zmanjšanju evropskega bremena raka, ki so bili sprejeti včasu slovenskega predsedovanja Svetu EU, in v Resolucijio boju proti raku v razširjeni EU, ki jih je v istem obdobjusprejel Evropski parlament. K sodelovanju v partnerstvu sobili povabljeni številni deležniki – države članice, medicinskistrokovnjaki, zdravstveni delavci, nevladne organizacije,združenja bolnikov, predstavniki civilne družbe in industrije. Zafinanciranje partnerstva je bil predviden poseben mehanizem,imenovan skupno ukrepanje (angl. Joint Action), iz sredstevprograma »Skupnosti na področju zdravja«. Za črpanje sredstevomenjenega mehanizma je bilo treba pripraviti projekt, v kateremso bili določeni cilji, ključni izdelki in aktivnosti za njihovodoseganje. Slovenija je bila od vsega začetka aktivno vključenav pripravo projekta in je na pobudo EK prevzela tudi vodenjeprojekta. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije je operativnovodenje projekta EPAAC zaupalo Inštitutu za varovanjezdravja RS (IVZ).Aktivnosti v projektu se združujejo po posameznih vsebinskihsklopih ali delovnih paketih (angl. workpackages), ki jih vodijostrokovne institucije iz različnih držav EU, v vsakem pa sodelujeveč partnerjev. Delovni sklopi so oblikovani za področjedržavnih programov za obvladovanje raka; promocije zdravja inpreventivo; presejanja in zgodnjega odkrivanja raka; zdravstveneoskrbe; raziskovanja raka ter področje informiranja in primerjanjapodatkov. Poleg vsebinskih področij so posebni delovnisklopi namenjeni še oblikovanju virtualnega partnerstva, administracijiin upravljanju projekta ter ocenjevanju.Poleg vodenja celotnega projekta je IVZ prevzel vodenjedelovnih sklopov z naslovom Državni plani za obvladovanjeraka (National Cancer Plans) in Diseminacija. Eden odnamenov projekta EPAAC je namreč podpreti države članiceZ leve: Marija Seljak, direktorica IVZ RS, Tit Albreht, vodja delovnega paketa 10, Wendy Tse Yared, direktorica Associationof European Cancer Leagues, Ahti Anttilla, Finnish Cancer Registry, Milena Sant, Instituto Nazionale Tumori, Milano ( Javniforum Madrid, 14. in 15. junij 2011).64 Revija ISIS - Oktober 2011