Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

iz zgodovine medicineNagrobnik prof. Jerneja Demšarja, velikega občudovalca inpodpornika upodabljajoče umetnosti.sestavni del študijskih let. Sifilis je bil povsem druga zgodba,vendar kljub temu, da so se ljudje na splošno zavedali resnostisifilisa, pogosto niso poiskali zdravniške pomoči ali pa so tostorili, ko je bilo že dolgo prepozno. Ljudje so si pri zdravljenjuspolnih bolezni pogosto poskušali pomagati kar sami in so sezatekali k uporabi različnih mazil in pripravkov. K temu so jihspodbujali tudi razni oglasi v časopisih, ki so oglaševali raznaneučinkovita sredstva proti spolnim boleznim, katerih namen jebil iztržiti čim več denarja iz obupanih bolnikov. Za sifilisom soobolevali zlasti ljudje med petnajstim in petindvajsetim letom.Spolne bolezni so se pri moških pojavljale v najširšem obsegumed osemnajstim in tridesetim letom, ko so bili spolno najboljaktivni. Največji odstotek obolelih za spolnimi boleznimi jebil med alkoholiki. Spolne bolezni so zdravili v Ljubljani nadermatološko-sifilitičnem oddelku deželne bolnišnice. Tja sopošiljali na zdravljenje tudi vse prostitutke, pri katerih so odkrilispolne bolezni, nekatere pa so se raje odšle zdravit v Trst. Odleta 1904 je zaradi vedno večjega števila bolnikov dr. JernejDemšar brezplačno vodil ordinacijsko uro za kožne in spolnebolezni v Mestnem domu. Tri ure na teden so bile rezerviraneza ženske bolezni in ena ura za kožne in spolne bolezni.Dr. Jernej Demšar je opozarjal, da je največji krivec za razširjenostspolnih bolezni ravno nevednost in nepoučenost ljudi med vsemidružbenimi sloji, ki ji je tesno sledilo sprenevedanje: »Inteligencaima navadno o njih nejasne pojme, ki jih je posnela večinomaiz svoje, seveda žalostne izkušnje ali pa sprejela od omizja, kiobičajno pri penečem pivu spravlja seksualna vprašanja na dnevnired in jih razmotriva. Da se tu v razgovor vpletajo nazori, ki sovse prej ko znanstveno utemeljeni, in da se marsikaj smatra zadognano dejstvo, kar nima nobene resne podlage, si lahko mislimo.Ta nevednost se neusmiljeno maščuje na mladih moških, kiso iz rojstne hiše, v kateri je očetova volja vodila njih dejanje innehanje, stopili v svobodno, razposajeno življenje, ne da bi se jimbile samo z besedico omenile grozeče nevarnosti. Naša družbanamreč ni še tako odkritosrčna, da bi lahko govorila o seksualnihzadevah, ne da bi prišla v zadrego. Napačna vzgoja doma in v šoliter lažniva javna morala je spravila čut naše sramežljivosti čisto nakriva pota.«Prof. Demšar je bil poročen in je imel tri hčerke. Hčerka Majdaje tudi postala zdravnica.Prof. Demšar je bil ljubitelj lepih umetnosti, zlasti slikarstva.Podpiral je slikarja iz domače Selške doline Ivana Groharja inpred drugo svetovno vojno posedoval največjo zbirko Groharjevihdel. Dočakal je častitljiva leta in umrl 2. aprila 1961 vLescah na Gorenjskem.Fotografije so iz arhiva Dermatovenerološkeklinike v Ljubljani.Naslovnica zelo uporabljaneDemšarjeve knjige Spolne bolezniiz leta 1907.Profesor Jernej Demšar v zrelih letih.Revija ISIS - Oktober 201147