Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

S knjižne policeNagrada Ingeborg Bachmann 2011Najbolj prestižna nagrada na nemškem govornem območjuMaja Haderlap: Engel des Vergessens (Angel pozabljanja).Wallstein Verlag, Göttingen, 2011, 287 str.Na ovitku je sicer rečeno, da gre za roman, jaz pa menim, da jeta zapis lahko kar koli, le roman ne. Sprva sem menil, da gre zanekakšno pesnitev v prozi, četudi ni verzov, a čustveni naboj je biltako močan, da sem med branjem moral delati premore, sicer bi merazneslo. In potem sem se na nekem mestu vprašal, kako bi ta pesemzvenela v slovenščini. Sicer ne vem, kako mi prevod je ali ni uspel, azveni mi kar domače:... Gozdič za našo hišo, skozi katerega moram po poti k Mihijuin njegovi družini, če hočem gledati televizijo, se košati.Skozi ta gozdič sem šla že neštetokrat in lahko bi ga prehodilaz zaprtimi očmi. Zdaj pa moram zbrati ves pogum, da bi vstopilavanj. Prej sem verovala, da bi lahko zaduhala vsak kos poti,vsako majhno jaso, mestoma nizko ali visoko rast dreves, da bilahko z zaprtimi očmi otipala leskovo rastje, malinovo grmovjeali vrbje, da bi lahko čutila, kdaj se je nad mano streha smrečjaodprla ali zaprla. Zdaj pa je gozdič svojo zaupljivost izgubil.Pridružil se je velikemu gozdu in se spremenil v zeleno morje,polno ostrih igel in ostrorobih luskin, z valujočim, preplavljajočimpodrastjem grobega lubja. Komaj pogledam skozi oknospalnice, se gozd drenja v moje oko ali preži s svojo narebranoin nasekano površino za travnikom. Bojim se, da bo nekegadne prestopil svoje bregove in zapustil gozdni rob, preplavilbo naše misli, tako kot imam že zdaj občutek, da gozd zasedamisli moških, ki delajo z mojim očetom ali ki nas obiskujejo,da bi z njim šli na lov (str. 75). ...Sprva poezija se kasneje malo umakne in pripoved se počasipreoblikuje v esej, nato v družinsko kroniko, ki se vse bolj širi terzajema dolino Lepena ter pokrajino okoli Železne Kaple, preide vobnavljanje preteklosti avstrijske Koroške, pa spet preskoči v esej zrazmišljanjem o sili, ki dela silo ljudem zaradi trdote narave zunajljudi ter znotraj njih, ki končno izbruhne kot neizživet spomin nanasilje časov nacizma. 1A če pustim poezijo vstran, se pripoved gradi zelo počasi. Začne ses staro materjo in z otrokom. Kmalu se izkaže, da je otrok deklica,stara kakih pet ali šest let, ki pripoveduje o stari materi. Pripovedje – če lahko uporabim ta izraz – silovita, tako kot je silovita tudi vezmed deklico in staro materjo. Tako sem na začetku domneval, da jedeklica sirota. A potem se nenadoma v dekličini pripovedi pojavimati, sprva le občasno, nato bolj pogosto. In ko sem bil že prepričan,da je mati vdova, se pojavi oče. Ki včasih v čebelnjaku poje pesemVigred se povrne. In kmalu potem prvi bratec, nato sosedje, v zgodnjihnajstniških letih prvi izlet čez bližnje Jezersko v Slovenijo. Opazi, dapolicist na jugoslovanski meji govori hrvaško ali srbohrvaško. Brezje,Bled, nekdanji nacistični zapor Begunje. Spremljanje očeta na delo v1 Za bolj dokumentaren zapis tega krutega časa glej knjigo Anton Haderlap:Graparji. Založba Drava, Celovec, 2007. Avtor te knjige je stricMaje Haderlap.gozd, pri planini Luže prečkanje »zelene meje« in obisk na domačijiKumer ...Pojem Vergessen (oz. vergessen) se eksplicitno začne pojavljati boljproti koncu knjige. Jaz sem ga pa iskal že prav na začetku, prekvprašanja, kako bi prevedel naslov. Ker v njem ni za nemščino značilnegačlena, sem nekaj časa celo razmišljal o množini. A končnosem se le odločil za ednino, za »Angela«. In ker ima slovenščinaob glagolih, dejanjih, več možnosti kot nemščina, sem zavrgel tako»pozabo« kot kot »pozabljenje«. Na koncu, še posebej potem, kosem prišel do znamenitega (strašnega?) pogovora med Majinimočetom in Johijem, sem se dokončno odločil za naslov Angel pozabljanja.V dramatičnosti ima pripoved več vrhuncev.Prvi je bolj skrit in skrit v opisu, kako je deklica – pripovedovalkagledala in videla sliko angela varuha nad svojo posteljo. Kako angelvaruh vodi otroka po brvi nad prepadno sotesko s hudournikomna dnu. Kako otrok moli molitev »Sveti angel, varuh moj ...«, ki jezapisana v slovenščini, v celoti, brez nemškega prevoda.Drugi vrh je opis Totenwache, bedenja ob mrliču, ki ni bil kdorkoli,temveč pripovedovalkina stara mati. Pripovedovalka zdaj ni več deklica,temveč dekle, ki dobesedno stoji med očetom in materjo in ki moraposlušati materino tožbo, da stara mati do nje, snahe, ni bila pravična,da pa jo bo snaha kljub temu ohranila v dobrem spominu. In potemse dogajanje vse bolj zgošča, in ker Angel pozabljanja še ni opravil svojenaloge, ki nikoli (nikoli!) ne bo opravil te naloge, na dan privre vsa stiskaspomina. V slovenščini se bere takole:Nenadoma sem bila vsa budna. Kaj se je zgodilo, vprašam. No,obesili so ga, reče Leni. Koga, hočem vedeti. Tvojega očeta, rečeona. Kako, vprašam, ker si ne domislim ničesar drugega. Povejvendar, reče Leni očetu, ki mu je nenadoma neprijetno. Praska sepo glavi in reče, hoteli so pač vedeti, ali je stari oče šel k partizanomin če kdaj pa kdaj še pride domov, to je bilo vse. Kaj vse,vprašam. Policija je prišla iz Železne Kaple k nam na domačijo,prav zgodaj, jaz sem še pazil na krave, preden sem se namenil všolo, pa so me obstopili, tam doli, pri mlinu. Spraševali so po staremočetu in ali vem, kdaj pride domov, pripoveduje oče in gledavse naokrog, da bi preveril, ali hočejo njegovo zgodbo sploh slišati.Opazi moj presenečeni obraz in nadaljuje. Potem ko sem večkratzatrdil, da ne vem ničesar, so policisti iz nahrbtnikov potegnili vrviin mi eno ovili krog vratu. Potem so me obesili na eno vejo, enovejo oreha, ki je rastel ob mlinu. Z vrvjo so me potegnili navzgor,da se mi je stemnilo pred očmi, in potem so me spustili dol.Potem so me spet potegnili gor, trikrat zapored. Potem je staramati prihitela od hiše dol in prosjačila, naj me izpustijo, naj me zabožjo voljo izpustijo, saj sem moral še v šolo. S šolo ne bo nič, sorekli policisti in šli gor na domačijo in vso hišo postavili na glavo.Potem so me vzeli s sabo do Čemrove domačije, pripoveduje oče,pravkar so zaprli Čemrovega Johija in ga tako zdelali, da ga splohnisem mogel pogledati. En policist je z njim govoril slovensko inrekel, da bodo oba še huje pretepli, če ne bova povedala resnice,Revija ISIS - Oktober 201183