Zdravniki v prostem časuDobitniki medalj:Nogomet:1. mesto: Ekipa Murska Sobota (Henec M., Šepić N.,Košutić D., Lazarević Ž., Lasbacher M., Drvarič M., VerešD., Lukač M., Varga G., Prettner M., Varga I., Kiraly L.,Primorac Ž., Vatovec I., Koglot F., Pokos D., Havaić A.)Tek 200 m2. mesto: Breda Jesenšek PapežTek 400 m2. mesto: Breda Jesenšek PapežTek 800 m1. mesto: Breda Jesenšek PapežTek 1.500 m1. mesto: Kristina Tozon, 3. mesto: Breda Jesenšek PapežTek 3.000 m1. mesto: Kristina Tozon, 2. mesto: Breda Jesenšek PapežTek 5.000 m1. mesto: Antun Srimac, 3. mesto: Aleksander ŠosteričKros (10 km)1. mesto: Kristina Tozon, Antun Srimac, 2. mesto: BredaJesenšek Papež, 3. mesto: Marica Ivić Alibegović, AleksanderŠosteričZračna puška1. mesto: Vesna Mele, Teodor Pevec, Branko KoširPištola1. mesto: Vesna Mele, Tina Leban Drešček, Armin Alibegović,Teodor Pevec, Branko Košir, Marko DreščekTenis1. mesto: Franci Koglot, 3. mesto: Nataša JelerčičMali maraton (21 km)1. mesto: Kristina Tozon, Antun SrimacMalokalibrska puška1. mesto: Vesna Mele, Branko KoširVratova Kristine Tozon (levo) in Brede Jesenšek Papež sta sešibila pod težo kolajn.Strelci ob podelitvi kolajn.Revija ISIS - Oktober 2011117
SISIEkskluzivno poročilo za SISIAndrej RobidaAli bodo letos v Butalah dobili Nobelovo nagrado za medicinoali tudi za odlično izdelane nekatere člene kazenskegazakonika, ki trdijo, da so zdravniki in drugi zdravstveni strokovnjakivsi po vrsti potencialni kriminalci, če so nepazljivi…, torej malomarni?BGA, Butalska glasniška agencija, je iz zanesljivih virov, ki soblizu pravosodju, sodniškim krogom in vodstvu Zdravniškezbornice (ZZ), izvedela, da so Tepanjčanom poslali s priporočenopošto s povratnico predlog za podelitev letošnje Nobelovenagrade. Nobena skrivnost ni, da so se na ta korak pripravljalikar nekaj let, a je to povsem opravičljivo, saj Nobelova nagradani mačji kašelj. Za to je bilo treba opraviti ogromno dela, kisicer ni bilo striktno raziskovalno, a že primer, ki so ga vključiliv študijo, dovolj zgovorno pove, da gre za epohalno potencialnospremembo v delovanju človeških možganov, ki do sedaj še nibila odkrita. Da jim v Tepanjah ne bi očitali, da sploh ne greza znanstveni pristop k varnosti pacientov, so sklenili, da bodopredlog napisali po strukturi, ki jih zahtevajo strokovne inznanstvene revije. Ker verjamemo, da bodo vsi tako strukturorazumeli, jo nekoliko prirejeno navajamo tukaj, saj želimo bitiverodostojni in povedati, da je reč šla takole:Uvod: Kot povsod drugod po svetu, tudi pri Tepanjčanih, pokaterih se mi, se pravi Butalci, tako radi zgledujemo, prihajapri zdravstveni obravnavi pacientov do napak, ki imajo lahkoza posledico tudi tragično smrt pacienta. Zaradi velike odmevnostiv medijih, ki z objavljanjem tragičnih zgodb spodbujajonezaupanje do zdravnikov in mečejo švohotno luč tudi naZZ in na pravosodne kroge, smo sklenili napovedati konecnapakam. Nekaj časa smo premišljevali, kako to storiti. Potemsmo se odločili, da bomo še nekaj časa premišljevali. Morda bipremišljevali še danes, če nam ne bi spet mediji in celo nekaterina Ministrstvu za zdravje začeli očitati, kaj mečkamo. Ker smov Butalah tudi pametni, smo si rekli, zakaj bi se tudi tokratmorali zgledovati po Tepanjčanih (ki so, ne boste verjeli, v temčasu objavili več sto člankov in na desetine knjig o varnosti pacientovin proglasili varnost pacientov za znanstveno disciplinoin prvo prioriteto zdravstva – opomba BGA). Zavedamo se, dapri nas vsakdo, pa naj bo to preprost pacient ali visoko kvalificiranzdravnik, ve, ko pride do napake, kdo jo je napravil. Čepacienta zdravi zdravnik, jo je seveda napravil zdravnik. Ali jeto tako težko razumeti, smo se spraševali. Zakaj v Tepanjah neberejo naših medijev, saj so ti, tudi s pomočjo naših, se pravi netepanjskih, ampak naših strokovnjakov vpeljali pojem »zdravniškanapaka«. Tako se takoj ve, kdo je krivec.Namen naše raziskave ni bil, da bi prejeli, Tepanjčanom vzavist, Nobelovo nagrado, ampak za vse veke napraviti konec»zdravniškim napakam«.Hipoteza: Zdravniki v Butalah imajo drugačne možgane kotostali ljudje po svetu, tudi v Butalah.Preiskovanci, material in metode: Sklenili smo, da pregledamoKazenski zakonik in tudi historijski pristop ugotavljanjakrivde posameznikov prek izvedenskih mnenj. Tiste literature,ki nam ne bo všeč ali ki je v nasprotju z našo hipotezo, ne bomoupoštevali, saj vemo, da izhaja iz Tepanj. Prav tako ne bomoupoštevali dobronamernih kritik nekaterih naših obveznih članov,ker so se preveč povezali s Tepanjčani in nam zavidajo, kerbomo, če našo hipotezo dokažemo, raziskavo predložili odboruza Nobelove nagrade.Ker želimo biti objektivni, bomo prikazali tudi primer našihzdravnikov, ki so, preden so zagrešili kriminalno dejanje, obravnavalipaciente tako, kot da imajo možgane kot ostali ljudjepo svetu. Torej, v našo raziskavo smo vključili samo nekaterezdravnike, ki so napravili napake s hudimi ali celo smrtnimiizidi za paciente in so bile zato obelodanjene v naših medijih alipa so se pritožili pacienti ali njihovi svojci, in proti katerim sovložene kazenske ovadbe. Imen ne bomo navajali, saj smo to žestorili v stanovskem časopisu ISIS in tudi naši, se pravi butalski,mediji so objavili njihova imena. Za tak način smo se odločili,ker dobro izvajamo teorijo sindroma ranljivega sistema in semoramo ubraniti pred pritiski javnosti, saj velja ZZ za svoje obveznečlane za parasodno in ugledno organizaciji in mora svojeobvezne člane sankcionirati, če v praksi niso zmožni podpretizgornje hipoteze. V začetku smo želeli vključiti tudi nekateremedicinske sestre, ki so tudi »grešile«, a smo to prepustilidrugim, ki bi tudi morda radi napravili podobno raziskavo intako še bolj poudarili pravi pristop k varnosti pacientov, mordaedinstven na svetu ali vsaj eden izmed redkih in tudi povsemdrugačen kot tepanjski.Rezultati: V Kazenske zakoniku smo naleteli na 1. točko 26.člena, ki pravi:(1) Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, če storilec neravna s potrebno pazljivostjo, s katero po okoliščinah in osebnihlastnostih mora in je zmožen kaj storiti ali opustiti.Torej gre za premajhno stopnjo pazljivosti, ki lahko povzroči,kot je opredeljeno, kaznivo dejanje.179. člen(1) Zdravnik, ki pri opravljanju zdravniške dejavnosti iz malomarnostiravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti instroke in tako povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje, sekaznuje z zaporom do treh let.2) Enako se kaznuje(a) zdravstveni delavec, ki pri svoji zdravstveni dejavnosti ravnav nasprotju s pravili stroke, pa pri tem povzroči, da se komuobčutno poslabša zdravje ali(b) zdravilec, ki pri opravljanju dovoljene zdravilske dejavnostiiz malomarnosti neustrezno izbere in uporabi zdravilski sistemali zdravilsko metodo, pa pri tem povzroči, da se komu občutno118 Revija ISIS - Oktober 2011
Change language