Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

iz zgodovine medicineZačetek in razvoj ultrazvočnedejavnosti na drugih oddelkih v SBMariborNa prvih UZ-aparaturah porodniškega in ginekološkegaoddelka so pričeli zbirati prve izkušnje tudi zdravniki drugihspecialnosti, pod strokovnim vodstvom naših zdravnikov, ki sože obvladali osnove UZ-diagnostike.Med prvimi so se za novo preiskovalno metodo leta 1976 začelizanimati gastroenterologi naše bolnišnice, Mirko Drobnič,dr. Marjan Skalicky in prim. Milan Pocajt, in po določenemčasu so ti poskusi postali sestavni del redne gastroenterološkediagnostične obravnave. Po mnenju Skalickega je predavanje»Ultrazvok v gastroenterologiji«, ki je bilo 19. maja leta 1978 nasestanku gastroenterologov v Šmarjeških Toplicah, prva strokovnapredstavitev UZ v slovenski gastroenterologiji. Sledilo jeskupno poročilo Japlja in Saksove z gastroenterologi, kirurgi inrentgenologi, ki je bilo objavljeno v Zdravstvenem vestniku leta1978 o UZ-preiskavah jeter in žolčnika. Že leta 1980 je gastroenterologSkalicky s sodelavci za 12. številko »Zdravstvenegavestnika« pripravil obširno poročilo o triletnih izkušnjah z UZpreiskavami,leta 1982 pa so tudi ljubljanski gastroenterologiporočali o možnostih UZ-diagnostike v gastroenterologiji.Leta 1983 je dobil lastno UZ-aparaturo interni oddelek, kar jezmanjšalo obremenjenost naše aparature. Skrajšanje čakanja naUZ-preiskave je bilo občutno tudi potem, ko je leta 1983 začelapod vodstvom dr. Šijanca delovati UZ-naprava v Dispanzerjuza ženske v ZD Maribor. Nova pridobitev internega oddelka jebila opremljena že z živo sliko za preiskave v resničnem (real)času. To je bila prva visoko zmogljiva UZ-aparatura v našibolnišnici, ki je omogočila pregled gibljivih struktur in je omogočila,da so leta 1986 začeli s prvimi UZ vodenimi punkcijami,tako da se je ustvarila povsem samostojna veja UZ-diagnostike.Z novim aparatom, ki so ga kupili leta 1988, z elektronskimlinearnim tipalom so v vsakodnevno delo vpeljali terapevtskedrenaže, vstavljanje drenov in direktno aplikacijo zdravil podUZ-kontrolo. Pridobljene izkušnje so omogočile, da so leta1993 kot prvi v Sloveniji uvedli fleksibilno UZ-diagnostikozgornje prebavne cevi in kasneje z novejšimi UZ-aparati tudidruge bolj zahtevne preiskave, kot npr. leta 1998 rabo kontrastnihsredstev pri UZ-preiskavah. Na gastroenterološkem oddelkuje bila leta 1993 organizirana sonografska dežurna služba.Svoje začetne izkušnje od leta 1977 do 1980 z UZ-diagnostikona diasonografu ginekološkega oddelka je rentgenolog prim.Marjan Pocajt objavil v Zdravniškem vestniku in publikacijah11. kongresa radiologov Jugoslavije. Šele decembra 1983 so naoddelku dobili lastni UZ-aparat Combison 202E družbe Kretz.V ehodiagnostiko so vključili tri zdravnike: dr. Snežano Tetičkovič,Mirka Bračića in Andrejo Bosiljevac. Šele leta 1991 jeoddelek dobil dva ultrazvočna aparata Color Doppler – Ultramark9 in manjši Ultramark 4, kar je omogočilo širitev dejavnosti.Po prihodu dr. Mirjane Brvar, ki je svoje izkušnje pridobila naKliničnem inštitutu za radiologijo v Ljubljani, se je UZ-diagnostikaizpopolnila predvsem na področju urgentne medicine, saj je zUZ-preiskavo mogoče hitreje postaviti trdno diagnozo. Kot meniprim. Marko Demšar, rentgenolog in UZ-izvedenec, je s temprihranjeno pošiljanje na časovno zahtevnejše in dražje preiskave.Sočasno kot gastroenterologi je leta 1976 na otroškem oddelkuzačel z UZ-preiskavami prof. Alojz Gregorič. Sprva je zUZ ocenjeval velikost jeter in vranice ter pri kliničnem sumuugotavljal ali izključeval ascites, saj ločljivost našega aparat kajdrugega ni omogočala.Po letu 1979, z novejšo in izpopolnjeno napravo, pa so začelipreiskovati ostale strukture v trebuhu, predvsem ledvice inmehur, in tako pričeli z zamenjavo intravenozne urografije zUZ-preiskavo sečil. Med prvimi so začeli ultrazvočno določatikot diagnostični kriterij prostornino ledvice in leta 1979 jesonografija postala rutinska preiskava pri hospitaliziranih inambulantnih bolnikih. Kasneje se je z rabo aparature z živo slikopovečala zanesljivost tovrstnih preiskav tudi pri pediatričnihbolnikih, tako da je bila leta 1986 operirana prva hipertrofičnastenoza pilorusa le na podlagi UZ-ugotovitve.Že leta 1973 je na nevrokirurškem oddelku z lastno UZ-napravoza enodimenzionalne preglede kot prvi pričel opravljati prveUZ-preiskave glave naš nevrokirurg Matej Lipovšek, ki je leta1980 v Zdravstvenem vestniku objavil svoje izkušnje z rabo ultrazvokav nevrokirurgiji. Prof. Alojz Gregorič ima zasluge tudiza razvoj nevrosonografije v pediatriji, saj je leta 1980 usmerildoc. Silvo Burja, da se je pridružila Igorju Japlju, ki je s prim.Edmundom Štruclom že konec sedemdesetih let pričel s preiskavamimožganov, in se začela ukvarjati z ultrazvočno preiskavomožganov pri novorojenčkih. Že v letu 1981 se je usposobila zaultrazvočne preiskave možganov novorojenčkov in dojenčkov indo leta 1982 sta razvila, po zgledu tujih, svoj protokol ultrazvočnegapregleda možganov.Lastne izkušnje sta že leta 1982 predstavila na 1. jugoslovanskemkongresu za ultrazvok, ki je bil v Zagrebu. Pomembnosttega poročila je v tem, ker se je s tovrstnimi preiskavami vjugoslovanskem prostoru ukvarjal samo še pediater in kardiologNikola Lukinović iz Splita.Slovenski medicinski javnosti pa je bila novost predstavljena včlanku »Naše prve izkušnje z ultrazvočnimi preiskavami možganovnovorojenčkov«, ki je izšel v Zdravstvenem vestniku leta1983, samo nekaj let za prvimi poročili v svetu.Vlogo mariborskih ultrazvočnih diagnostikov pri uvajanju sonografijev pediatrijo dokazuje prvi seminar o ultrazvočni preiskavimožganov novorojenčkov in dojenčkov, ki sta ga 15. junija 1984 vMariboru organizirala dr. Silva Burja in prim. Igor Japelj s sodelavciin Sekcijo za uporabo ultrazvoka v medicini in biologiji.Dr. Silva Burja in prim. Igor Japelj sta leta 1986 predstavilasvoje novejše izkušnje z nevrosonografsko diagnostiko na1. jugoslovanskem kongresu otroške nevrologije in vzbudilaširšo pozornost, kar je vodilo do odmevnega mednarodnega54 Revija ISIS - Oktober 2011