Uvodnikmedijsko blato njene lastne člane, raje sestavila nekaj tipskihobrazcev, ki bi v vseh incidentnih primerih zahtevali od vodstevbolnišnic in drugih zdravstvenih organzacij, naj v pravnozavezujoči obliki natančno opišejo in dokumentirajo incidentin hkrati organizirajo mediacijo in sporazum s prizadetimi vtem incidentu. Če bolnišnica ni zmožna organizirati sodne,izvensodne ali kakršnekoli druge ureditve odnosa s prizadetimiin dostaviti ZZS sporazum, podpisan s strani vseh udeleženih,potem ZZS lahko povsem na pamet, brez ekspertov, sporočistališče, da bolnišnica ne obvladuje procesa zdravljenja v najboljbistvenem delu – sporazumevanju s pacienti. In postane vprašljivonjeno dovoljenje za delo. Razsodišče ZZS pa naj začnepresojati (ne)strokovnost svojih članov šele potem, ko dobizaključeno dokumentacijo od zdravstvene organizacije, ki morazaradi svojih kompetenc in iz njih izhajajoče odgovornosti prvazagristi v problem in ga tudi zaključiti.Drugo področje, ki se mi zdi nerazumljivo odsotno iz organiziranezdravniške zavesti, je področje skupne informacijskeplatforme strokovnih odločitev, ki jih oblikujejo razširjeni strokovnikolegiji (RSK) in druga zdravniška strokovna združenja.Zdravniška stroka v Sloveniji pravzaprav izredno dobro, gledena našo majhnost, spremlja dogajanja in spremembe, ki jihpogojuje razvoj medicine in spremenjeni finančno-organizacijskiokviri njenega delovanja. RSK-ji in strokovna združenja zastonj,vendar zelo entuziastično, sestavljajo smernice, priporočilain opozorila in pridno pošiljajo zapisnike na »višje nivoje«, vsedo Ministrstva za zdravje (MZ). Tam jih neke tajnice vložijov neke fascikle in predale in potem nihče več nič ne ve. Le privsakokratnih reformah se čudimo, zakaj ministrstvo odkrivatoplo vodo glede vprašanj, ki jih je stroka že zdavnaj in dokumentiranopremislila. Zato menim, da so strokovne odločitvein smernice RSK-jev in drugih zdravniških združenj najčistejšaoblika civilne družbe, ki si je noben državni organ ali organizacijane more prisvajati kot »lastnino«. Ker te entuziastičnonastale lastnine niti nihče ni plačal. Ministrstvo lahko še vednoupošteva mnenje RSK-jev kot posvetovalnih organov, vendarso RSK-ji še veliko bolj tudi samoorganizirana oblika civilnedružbe, pa če ministrstvo to hoče ali ne. Kar se je že izkazalo –ko je MZ pred časom »ukinilo« RSK-je, so ti delali naprej, kerjih je potrebovala stroka, MZ gor ali dol. In iz tega tudi izhaja,da bi sklepe in premisleke RSK-jev in drugih strokovnih združenjmorali objavljati na enotni informacijski platformi. Splohv Sloveniji, kjer nas je tako malo, da pravzaprav noben resenstrokovni premislek ne bi smel obtičati v predalu neke tajnice,ker je malo verjetno, da bo podoben premislek, ki zahteva velikoorganiziranega napora, še kdo naredil. Zato menim, da vsi tisklepi in premisleki morajo biti »on-line« dostopni vsem zainteresiranimzdravnikom in institucijam, da se ve, kaj kdo misliin kakšne so izkušnje tistih, ki se s stroko neposredno ukvarjajo.Pri čemer so zbornične profesionalno vodene internetne strani»za strokovno javnost« idealna platforma za zbiranje tovrstnegagradiva (na MZ so mi že pred časom sporočili, da zasnovanjihovih spletnih strani ni ustrezna takemu namenu), Isis paje idealna komunikacijska platforma, ki naj se ozira na najboljzanimive sklepe in jih sooča med sabo in pokomentira, kadarsoočanje ponudi kak zanimiv razmislek.Tretji pojav, ki je v zadnjem času začel dobivati neke obrisezdravniškega duha, je odnos do komplementarnih zdravljenj.Prišla je homeopatija in nas, priznajmo, hudo presenetila. In kosmo se malo ozrli naokrog, smo ugotovili, da postajamo nekaevropska izjema, bolj papeški od papeža in nekam izjemnozagrizeni v »pravo« medicino. Ob tem mi je prišel na miselvic: »Če voziš po avtocesti in zagledaš množico besnih idiotov,ki vozijo mimo tebe v napačno smer ...« Mogoče se je dobroustaviti na robu ceste in se kaj vprašati. Kdaj ljudje potrebujejomedicino? In kakšen del teh ljudi, ki imajo težave z zdravjem,rabi intenzivista? In kirurga? In internista? Ali naj vse ljudi, kine »zaslužijo« pozornosti intenzivista ali kirurga ali internista,napodimo k avtomehanikom z novoodkritim talentom zaodkrivanje podzemnih tokov, kar resda ni daleč od angiografije?In kdaj je potrebno premisliti o odvzemu licence zdravniku:kadar bolnik doživi škodo zaradi opustitve diagnostičnih interapevtskih storitev v skladu s strokovnimi smernicami? Alizaradi uporabe homeopatskih kapljic, ki po mnenju stroke takoin tako nimajo nikakršnih učinkov? Je lahko nekdo kaznovan za»nič?« Kot izvedenca za presojo septičnega incidenta me mendane bo brigala izvedba refleksne masaže stopal, ampak diagnostičnoin terapevtsko ukrepanje ob prvih znakih sistemskeokužbe. Zdravnik napačno ravna, če ne upošteva antibiogramskegaizvida, v njegove nasvete glede prehranskih dodatkov pase menda ne bom spuščal. Mogoče je bil pacient tak, da je zareševanje svoje zaskrbljenosti potreboval neko mantro s kakimčajem. Pa kaj! Ali je za reševanje svoje osebne integritete predvsemogočnim zdravnikom nujno rabil preučiti petsto internetnihstrani in najti najboljšo kitajsko gobo za imunski sistem. Pakaj, če se zdravnik od pacienta kaj novega nauči in zraven pacientuše omogoči najti tak terapevtski odnos, kot ga osebnostnolahko prenese! Mislim celo, da bi se vsak medicinec, ki da kajnase, moral naučiti kakšno zabavno komplementarno prakso –osebno še najbolj priporočam osnove treniranja teka, fitnesa injoge. Ali nevrolingvističnega programiranja, čeprav slednjega nerazumem, zveni mi pa lepo. Vsekakor pa dejstvo, da znate pacientu– tekaču narisati fiziološki (hormonski, metabolni, vnetni,glukozni, oksigenacijski, kardialni, vazomotorni) profil njegovegatreninga, vašo komunikacijo z njim desetkratno izboljša.In zaupanje. In vodljivost pri terapiji. To pa je že precejšen del»prave« medicine.In na koncu – vse, kar nastane v Izidi, napišejo zdravniki. Kise jim zdi, da imajo zdravniški skupnosti sporočiti nekaj, karje vredno prebrati. Zato vabim vse, ki se vidijo v kakršnemkolibesedilu ali projektu, ki bi koristil Izidi, da mi to sporočijo in sedogovorimo, kako to narediti, da bo učinek najboljši.6 Revija ISIS - Oktober 2011
KazaloNa naslovnici so slike funkcijske magnetne resonance (fMR). Gre zametodo, ki pri določenem psihološkem oz. vedenjskem testu – izvajanjutestne naloge, pokaže (obarvanje), kateri predeli možganov so najboljoz. specifično aktivni v primerjavi s stanjem aktivnosti možganov prikontrolni nalogi. fMR torej omogoča lokalizacijo funkcije spec. kognitivnega,senzoričnega ali motoričnega procesa. Metoda se uporablja zaopredelitev funkcije tako pri zdravih preiskovancih kot pri določenihbolezenskih stanjih možganov, v raziskovalne in/ali diagnostične namene.Slika desno spodaj: obarvana področja prikazujejo predele možganov, kiso najbolj aktivni med vidnim draženjem.KazaloUvodnikIz moje poti – prošnja za mir 3Eldar M. GadžijevDrugi uvodnik –urednik se predstavi 4Alojz IhanZbornicaSeminarji in delavnice za člane zbornice 11Pa ga imamo, naš Domus Medica 13Marko DemšarKlub, ki mu elegance ni mogoče oporekati 13Marko DemšarIz dela zbornice 14PersonaliaOpravljeni specialistični izpiti 17Izvolitve v učiteljske naslove naMedicinski fakulteti Univerze v Ljubljani 17Doseženi doktorski naslovi naMedicinski fakulteti Univerze v Ljubljani 20Doseženi magistrski naslovi naMedicinski fakulteti Univerze v Ljubljani 23Iz EvropeKorupcija ponovno 25Boris KlunŽelja iz sanj:»Novorojenček brez napake« 26Marjan KordašZdravstvoInformatizacija zdravljenja bolnikovs protitumornimi zdravili 27Monika SoncRazmišljanja ob pričetku 29. Tekmovanjaza čiste zobe ob zdravi prehrani 30Tatjana Leskošek Denišlič, Matej LeskošekMedikont.si - zdravniška trgovalna skupnost 32Krištof Zevnik, Gregor JeršeForumVrednote v zdravstvu 35Marjan FortunaMeje dopustnega v Izidi 36Miloš ŽidanikINtervjuDoktor Ivartnik – sedemdesetletnik 38Evgen JanetVoditi medicinsko fakulteto: mačji kašelj? 41Marko ZdravkovićIz zgodovine medicinePrvi profesor dermatovenerologije na popolniMedicinski fakulteti Jernej Demšar (1875–1961) 45Zvonka Zupanič Slavec, Marko PotočnikLeo Šavnik (1897–1968), prvi profesor onkologijena popolni Medicinski fakulteti 48Zvonka Zupanič SlavecZačetek ultrazvočne diagnostike v Sloveniji 51Elko BorkoZačetki nevrofizologije v svetu in pri Slovencih 56Zvonka Zupanič SlavecMedicinaSlovenija vodi doslej največjievropski projekt s področja raka 63Marjetka Jelenc, Sandra Radoš Krnel, Marija Seljak, Tit Albreht,Matic MegličV kolikšnem deležu smozdravstveni delavci zaščiteni proti ošpicam? 67Irena Grmek Košnik, Andreja Krt Lah, Edita Eberl Gregorič,Helena Ribič2. mednarodni kongres izvedencev <strong>Slovenije</strong> 69Života LovrenovPlod kot bolnik 70Andreja Trojner Bregar, Nataša Tul MandićDeseto strokovno srečanje pediatrov in šolskih zdravnikovv Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič 73Breda Prunk FranetičNove tehnologije v kolorektalni kirurgiji 76Pavle Košorok8 Revija ISIS - Oktober 2011