Zdravniki v prostem časuBolnica je bila strokovno medicinsko dobro vodena, vse doklerje pri njej še obstajalo učinkovito zdravljenje. Po izčrpanju specifičnegazdravljenja pa se je bolnica znašla v praznem prostoru.Somatsko še ni bila propadla in bi bila lahko še ambulantnooskrbovana od doma. Toda kdo jo bo oskrboval?Sistem, ki jo je mesece zdravil in ki se je bolnica nanj navezala inmu zaupala, pacientki po izčrpanju zdravljenja ni pokazal poti,po kateri bi hodila v naprej. Ni je preusmeril s svoje na nekodrugo, na primer paliativno pot. Ugotovimo še lahko, da sedanjipaliativni oddelki niso tako organizirani, da bi tako oskrbo, kot sona primer občasne razbremenilne punkcije plevralnega prostora,lahko prevzemali in jo na primer tudi ambulantno vodili.Bolnik, ki si ne bi pomagal sam, kot si je bolnica, bi se obdušenju zaradi plevralnega izliva moral zatekati v urgentneambulante, kjer bi se srečeval z različnimi zdravniki, ki njegoveproblematike za nazaj ne bi poznali in bi se vsakič morali z njošele seznanjati. Urgentne ambulante tudi sicer niso namenjenekontinuiteti sledenja bolnika in zato včasih indicirajo hospitaliziranjabolnikov, ki bi morda ne bila potrebna, če bi se pri bolnikuukrepalo na primer usmerjeno z razbremenilno punkcijo.Na drugi strani so te ambulante zelo pogosto preobremenjenez bolniki, tako da jim za neurgentna stanja, kot je na primerrazbremenilno punktiranje metastatskega izliva, zmanjka časain energije.Kot vidimo, bi bilo bolnikom z izčrpanim specifičnim zdravljenjemsmiselno sistemsko zagotoviti učinkovite neposredne poti,kako priti do zdravniške pomoči, če jo akutno potrebujejo.O teh poteh bi morali biti seveda poučeni ne le bolniki, ampaktudi njihovi svojci ali tisti, ki so bolnikom v oporo na njihovihdomovih.Za bolnico je bilo, kot smo videli, zelo travmatično, ko jezvedela, da se je je sistem, ki jo je mesece zdravil, odrekel. Čebi jo mehko preusmerili v paliativno oskrbo, ki bi bila odprtodostopna (brez v sistem vgrajenih posrednikov) in zmožnabolnike s podobnimi posegi, kot ga je rabila prikazana bolnica,sama oskrbeti, bi bilo bolnici in prenekateremu našemu bolnikulažje, hkrati bi pocenili morda celo obravnavo takih bolnikov,ker bi jih manjkrat po nepotrebnem hospitalizirali. Slednji pabi imeli občutek strokovne kontrole nad svojo boleznijo, kar bizelo prispevalo k njihovemu občutku varnosti, ki ga še zlastitaki bolniki potrebujejo.Odnos bolnik - zdravnik torej vedno obsega tudi medčloveškiodnos in povzroča, da je ta poklic tako različen od drugih poklicev,pa če se našemu poklicu to priznava ali ne!Z mlado kolegico sva se naposled poslovili.Ugotavljala sem, da ima kolegica prav, da se premalo pogovarjamoo tej plati zdravniškega dela, ki je povezana z osebnimistiskami bolnikov, ki vzdramijo tudi zdravnikova čustva. Vzadoščenje mi je bilo, da o teh stvareh premišljajo tudi prihajajočegeneracije zdravnikov in da očitno nisem osamljena ssvojim načinom gledanja na zdravniško delo, da je le v bolnikausmerjena medicina tista medicina, ki celovito izpolnjujezdravnikovo poslanstvo.Devinska gospaAndrej RantNa skali mogočni Devin grad stoji,v njem že stoletja nihče ne živi.Piš burje v zidovih razpadlih ječi,v globinah prepadnih šum morja buči ...Nekoč je tu bival oholi gospod;imel je vsega, časti in bogastva povsod.Bog dal mu je ženo vrlo, zvesto,povila mu sinka je, dete ljubo.A njemu soproge ni mar mu bilo,za Lahinjo lepo je vrgel oko.Do žene vse bolj osoren je bil,vse bolj jo sovražil, vse bolj jo mrzil.Je vsak dan prosila, rotila moža,naj vendar prijazno besedo ji da.V žalosti reva je vila roke,na sinka v zibeli rosila solze ...Nekoč le prijazno ji reče, veli,da stopi do skale, kjer morje buči.Nasmehne se, usta v poljub narediin pahne jo s skale, z grozne čeri!Krik devin v globinah obstane,v kamenju ostrem skameni,morje zahrope, jo z valom objamein v belo skalo spremeni.Lahinjo vzel je prevzetni gospod,a srečen, srečen ni bil; umrlo je dete.Videl je devo, videl povsod;ponoči bedel je, podnevi pa pil.Še danes, trdijo, ob uri duhoviz skale njen duh se vrača domov;prikaže se v linah, gre mimo vratin blodi po sobah neslišno kot tat.Naposled v izbi otroški obstane.Žena bela pred zibko stoji;v tišini globoki vročena ne gane,dolgo, dolgo vzravnana molči ...Ob zori le zdrzne se,zavzdihne boleče, zibel zapusti;še prej kot sonce grad pozlati,jo bol v kamen nazaj spremeni.Revija ISIS - Oktober 2011109
Zdravniki v prostem časuGlej spetjesenprihajaAndrej RantGlej, spet jesen prihaja,bogata, zrela, zlatorjava;korak v odpadlem listju šelesti,veter se z listi poigrava …Listi odpadajo,izginjajo kot dnevi z veje let;spomini le ostajajoin pust in prazen svet …A duša, duša dalje hrepeni,žejna življenja si želiujeti, zadržati spetpobegle, lepe, srečne dni!Drevesa v soncu se zlatijo,nebo kipi v dan igriv!In travniki, kako dišijo;tako lepo je dihati in biti živ!Jaz pa med stenami ujetčemim pozabljen in uklet;in čas v prazno mi hitiin ni več steze, ne poti …V minule dneve se oziram,trpim in v sebi umiram …ObrazAndrej RantVsak dan te srečam in vate se ozremin nemo govore oči očem …Kot senca greš z menoj in jaz s teboj;spremljaš me povsod, uklet sem -vedno tvoj.srečujem zjutraj te, srečujem te zvečer,sredi noči, v zrcalu tihih vod,v odsevu šip, v izložbah – venomer …Včasih si čemeren, pa resen,kdaj drugič bedasto vesel,pa spet utrujen, žalosten, uvel …Včasih si maska, narejen nasmeh;ljudem uideš in skriješ blesk v očeh,a meni resnice nikoli ne prikriješ,ker vem zvijačo vsako, vsak tvoj greh!Prišle so meglejesenskeAndrej RantPrišle so megle jesenske in dim je polja ovil;zlatijo topoli se v Barju in piš jih bo ogolil.Sedim v gostilni na barki, Ljubljanica mimo drsi –in pijem, nazdravljam oblakom, na najine lep dni ...Pijem – lasje mi tvoji polzijo v dlanehin čutim žgoče poljube in čutim ogenj v očeh ...Luna je vstala iz reke, začudeno vame strmi,ko gledam v kozarce globoke in pijem na najine dni.Odleteli že so žerjavi, odletele so divje gosi,prišle so megle jesenske in z njimi mrzle noči …Gosak osameli nekje v noč se otožno oglaša,reka neslišno drsi in listje uvelo odnaša ...NovembrskidneviJože JensterleNajnižji točki se zdaj sonce bliža,jesenske sence daljšajo se v zimoin dan je ob nastopu skoraj mimo,polepšati ga skuša vedra viža.Ta nas še dviga, nikdar ne poniža,celo lep dan podarja, znosno klimo,ko se spopadamo z grozečo plimonestrpnosti, ki se nevarno bliža.Z njo izgubili bomo vsa merila,občutke, da nekdo trpi, ga zebe.Tako spodrezali si bomo krila,ki nosijo čez dnevne nas potrebe.Brez njih brezčutnost nas bo odtujilaod drugih in sveta, najbolj od sebe.SeniumJože JensterlePostopno mož postal je razvalina.Uspešno konca s koncem več ne veže,korak zapleta se od vsake teže,vir misli mu ni vtis, ne dar spomina.To čuti zdaj nekdanja korenina,ki vedel je s čim, kdaj stvarem se strežein znal, kako zamere se odveže,da trajna ne ostane brazgotina.Sprememba je nastajala počasiin neopazno, skoraj neboleče,kot se spreminjajo vsem letni časi.Vendar užíl ob tem nič manj ni sreče,dokler ni sam, stoječ na goli jasi,zaslutil njo, pred k’tero svet trepeče.Tek letJože JensterlePolzi skoz prste nam za letom letokot pada dež skoz trde, goste vejein se ob tem razdaja, včasih kaj ogreje,vso rast vlaži, izpira jo zavzeto.Kaj nam je v njih ostálo čisto, sveto?Kar skrivajo umazane odeje,za kaj se brat huduje ali smeje,nekoč bo vse to svetu razodeto!Za zdaj nam marsikaj je še prikrito,čeprav zapušča sled dejanje vsako.Ta večkrat kot plevel je, redko žito.Še pravo čutimo zdaj bolj kot tlako,ravnanje mnogih kaže držo zvito,a mi naj ne bi delali enako!110 Revija ISIS - Oktober 2011