Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdravniki v prostem časuGlej spetjesenprihajaAndrej RantGlej, spet jesen prihaja,bogata, zrela, zlatorjava;korak v odpadlem listju šelesti,veter se z listi poigrava …Listi odpadajo,izginjajo kot dnevi z veje let;spomini le ostajajoin pust in prazen svet …A duša, duša dalje hrepeni,žejna življenja si želiujeti, zadržati spetpobegle, lepe, srečne dni!Drevesa v soncu se zlatijo,nebo kipi v dan igriv!In travniki, kako dišijo;tako lepo je dihati in biti živ!Jaz pa med stenami ujetčemim pozabljen in uklet;in čas v prazno mi hitiin ni več steze, ne poti …V minule dneve se oziram,trpim in v sebi umiram …ObrazAndrej RantVsak dan te srečam in vate se ozremin nemo govore oči očem …Kot senca greš z menoj in jaz s teboj;spremljaš me povsod, uklet sem -vedno tvoj.srečujem zjutraj te, srečujem te zvečer,sredi noči, v zrcalu tihih vod,v odsevu šip, v izložbah – venomer …Včasih si čemeren, pa resen,kdaj drugič bedasto vesel,pa spet utrujen, žalosten, uvel …Včasih si maska, narejen nasmeh;ljudem uideš in skriješ blesk v očeh,a meni resnice nikoli ne prikriješ,ker vem zvijačo vsako, vsak tvoj greh!Prišle so meglejesenskeAndrej RantPrišle so megle jesenske in dim je polja ovil;zlatijo topoli se v Barju in piš jih bo ogolil.Sedim v gostilni na barki, Ljubljanica mimo drsi –in pijem, nazdravljam oblakom, na najine lep dni ...Pijem – lasje mi tvoji polzijo v dlanehin čutim žgoče poljube in čutim ogenj v očeh ...Luna je vstala iz reke, začudeno vame strmi,ko gledam v kozarce globoke in pijem na najine dni.Odleteli že so žerjavi, odletele so divje gosi,prišle so megle jesenske in z njimi mrzle noči …Gosak osameli nekje v noč se otožno oglaša,reka neslišno drsi in listje uvelo odnaša ...NovembrskidneviJože JensterleNajnižji točki se zdaj sonce bliža,jesenske sence daljšajo se v zimoin dan je ob nastopu skoraj mimo,polepšati ga skuša vedra viža.Ta nas še dviga, nikdar ne poniža,celo lep dan podarja, znosno klimo,ko se spopadamo z grozečo plimonestrpnosti, ki se nevarno bliža.Z njo izgubili bomo vsa merila,občutke, da nekdo trpi, ga zebe.Tako spodrezali si bomo krila,ki nosijo čez dnevne nas potrebe.Brez njih brezčutnost nas bo odtujilaod drugih in sveta, najbolj od sebe.SeniumJože JensterlePostopno mož postal je razvalina.Uspešno konca s koncem več ne veže,korak zapleta se od vsake teže,vir misli mu ni vtis, ne dar spomina.To čuti zdaj nekdanja korenina,ki vedel je s čim, kdaj stvarem se strežein znal, kako zamere se odveže,da trajna ne ostane brazgotina.Sprememba je nastajala počasiin neopazno, skoraj neboleče,kot se spreminjajo vsem letni časi.Vendar užíl ob tem nič manj ni sreče,dokler ni sam, stoječ na goli jasi,zaslutil njo, pred k’tero svet trepeče.Tek letJože JensterlePolzi skoz prste nam za letom letokot pada dež skoz trde, goste vejein se ob tem razdaja, včasih kaj ogreje,vso rast vlaži, izpira jo zavzeto.Kaj nam je v njih ostálo čisto, sveto?Kar skrivajo umazane odeje,za kaj se brat huduje ali smeje,nekoč bo vse to svetu razodeto!Za zdaj nam marsikaj je še prikrito,čeprav zapušča sled dejanje vsako.Ta večkrat kot plevel je, redko žito.Še pravo čutimo zdaj bolj kot tlako,ravnanje mnogih kaže držo zvito,a mi naj ne bi delali enako!110 Revija ISIS - Oktober 2011