Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

iz zgodovine medicinev ZDA in Evropi, ampak tudi v Aziji in drugod. V Houstonu sov 10 letih izšolali 185 strokovnjakov, ki so se razkropili po vsemsvetu. Del programa razvija tudi v Los Angelesu. Na Dunaju jezdruženih sedem ustanov v programu »Vienna program for restorationof locomotion«, saj je tam lažje izvajati klinični in raziskovalniprogram obnovitvene nevrologije zaradi bolj urejenih socialnihrazmer kot v Houstonu. To pomeni, da je bolnik, ki pride v kliničniprogram, zavarovan, se počuti varnega in zanj ni potrebno iskatiplačnika, kar je po pravilu potrebno v ZDA. Na Dunaju so tudizlahka nabavi pripomočke za implantacijo preko dunajskegamedicinskega sklada.Prof. Dimitrijević velja za mednarodnega pionirja restavrativnenevrologije. Poudarja pomen poznavanja nevroanatomije in nevropatologijepoškodbe hrbtenjače, saj le tako znanje olajša iskanjenovih poti za izboljšanje stanja po poškodbi, pa naj gre za uporabomatičnih celic, presajanje tkiva ali druge metode. Prav nevropatološkoznanje je omogočilo zanimivo odkritje – namreč, da tudipo poškodbi hrbtenjače, ki povzroči paralizo, velikokrat del beleganitja ostane neprizadet in predstavlja temelje za obnovitev funkcijehrbtenjače. Obnovitvena nevrologija se ne osredotoča na nevrološkideficit, temveč gradi na ohranjenih živčnih povezavah. Ponatančni oceni poškodbe se namreč skuša vzpostaviti funkcionalnopovezavo med distalnim delom hrbtenjače in preostalim osrednjimživčevjem, tako da se motorična funkcija vsaj delno povrne.Ker je poškodba hrbtenjače pri vsakem posamezniku drugačna,zahteva individualni pristop. Poleg temeljitega študija nevroanatomijein nevropatologije pa gre velika zasluga za napredek na tempodročju tudi biomedicinskim inženirjem, ki so v zadnjem časuoblikovali številne nove naprave, s pomočjo katerih bolje razumemokoordiniran nadzor živcev in mišic pod nivojem poškodbehrbtenjače. Napredek v obnovitveni nevrologiji pa ne temelji samona raziskavah zadnjih let, temveč je plod pol stoletja raziskav inkliničnega dela v številnih medicinskih centrih po svetu.Sodobna bionevrologija bo najverjetneje temeljila na matičnih celicah,ki so pluripotentne in obetajo nove rešitve, ki lahko potekajona različnih ravneh: genetski, molekularni, membranski, celični, sinaptični,nevronski mreži, nevronski populaciji. Genska tehnologijapri obravnavanju nevroloških bolezni največ prispeva pri diagnostikiin diferenciranju različnih nevroloških motenj, predvsem degenerativnih.Slabo pa še razlikujemo fenotip od genotipa, čepravso dosežki profesorice Vrbove iz Londona zelo obetavni (Vrbova,2004). Z elektrostimulacijo z 8 herci se npr. lahko spreminja odnosmed fenotipi, lahko pa se vpliva tudi na rast denervirane mišice.Raziskave temeljijo na dobro opredeljenih hipotezah in nedvomljivihmetodologijah, da dajejo funkcionalni izid.Dr. Janez Faganel (1943–1984) inFaganelovi dneviDoktor Janez Faganel (1943–1984) se je kot mladi zdravnik leta1968 pridružil prof. Milanu R. Dimitrijeviću v ljubljanskemu Laboratorijuza klinično nevrofiziologijo na Nevrološkem oddelku,ki je leto kasneje postal neodvisni inštitut. Klinična nevrofiziologijaje bila takrat raziskovalna dejavnost in doktor Faganel se jetakoj pridružil skupini, ki je raziskovala nevrofiziološke parametrečloveških refleksov in kasneje propriospinalni internevronski sistemv človeški hrbtenjači. Leta 1975 je ustanovil slovenski Centernevromuskularnih bolezni in začel sprejemati paciente. Ko se jeustanovitelj ljubljanskega inštituta prof. Dimitrijević preselil vZDA, da bi ustanovil nov inštitut – Oddelek klinične nevrofiziologijena Bayor kolidžu v Houstonu – je dr. Faganel preživelveliko časa z njim v raziskovanju spastičnosti in mehanizmovMilan Dimitrijević (r. 1931). Janez Faganel (1943–1984).Revija ISIS - Oktober 201161