Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

iz zgodovine medicineStanovsko druženje. Prof. Šavnik skrajno desno.Družinska slika Šavnikovih okoli leta 1936.bila, da bi uvedli ta način zdravljenja tudi v ljubljanski ginekološkibolnišnici. Prisluhnil mu je prvi slovenski rentgenologprim. Alojzij Kunst (1938–1941) in ga povabil k sodelovanju vnovoustanovljenem rentgenskem oddelku ljubljanske splošnebolnišnice. Tako so ob koncu leta 1927 pri nas prvič začelizdraviti z rentgenskim obsevanjem. Že v aprilu 1928 je bil dr.Šavnik imenovan za asistenta, in sicer za rentgensko zdravljenjeginekoloških bolezni. V študijskem letu 1929/30 se je kotštipendist oblastnega odbora mudil na Dunaju, v Frankfurtuin Berlinu. Med leti 1930 in 1933 je bil zaposlen v Splošniženski bolnišnici in na rentgenskem oddelku Splošne bolnišnicev Ljubljani. Med leti 1933 in 1938 je delal kot zasebnizdravnik specialist (med tem se je študijsko izpopolnjeval leta1934 v Parizu in leta 1937 v Berlinu). Kljub velikim uspehomin popularnosti, ki si jo je pridobil v svoji zasebni praksi, je prof.Šavnik težil k širšemu in bolj poglobljenemu medicinskemudelu v bolnišnici. Ker je bil tedaj edini strokovnjak za radiološkozdravljenje pri nas, je bil takoj ob ustanovitvi Zavoda zazdravljenje in raziskovanje novotvorb, sedanjega Onkološkegainštituta, 1. julija 1938 imenovan za vodjo ginekološke terapijev tem zavodu. Skupaj z doc. Josipom Cholewo (1885–1942),ustanoviteljem in ravnateljem zavoda, ter z drugimi takratnimisodelavci je postavljal temelje tej posebni ustanovi za rakavebolezni, kakor tudi širši organizaciji boja proti raku v Sloveniji.Med službovanjem na Onkološkem inštitutu se je leta 1939izpopolnjeval še v Parizu in Göttingenu.Naslovnica Šavnikove knjige Zdravljenje raka izleta 1949.Po smrti dr. Cholewe je dr. Šavnik leta 1942 prevzel vodstvoljubljanskega Zavoda za novotvorbe in ga vodil do leta 1963.Ko je moral po drugi svetovni vojni dvakrat oditi na daljšezdravljenje v Združene države Amerike (otoskleroza), je tudiv tistih okoliščinah izkoristil čas za strokovno izpopolnjevanje.Leta 1947 in od leta 1950 do 1951 je obiskal vodilne kancerološkein radiološke centre v Ameriki (Memorial Hospital,Womens Hospital – New York; Massachussets General Hospital –Boston; Mayo klinike – Rochester; obsevalne centre v Clevelandu,Chicagu in Washingtonu) in z njimi povezal ljubljanskiOnkološki inštitut. V Združenih državah Amerike mu je uspelotudi pridobiti dragoceno opremo za inštitut.Od leta 1948, ko je postal izredni profesor onkologije, je svojeznanje in izkušnje posredoval študentom medicine, prav takopa svojim mlajšim sodelavcem. Leta 1951 se je šolal v Zürichu(zdravljenje ovarialnih karcinomov z izotopi) in leta 1953 vHeidelbergu (izotopi Co 60 ). Od leta 1948 je bil predstojnikKatedre za onkologijo in radioterapijo na Medicinski fakultetiv Ljubljani, januarja leta 1958 pa je postal redni profesor za topodročje. Študenti se ga spominjajo kot sijajnega govornika zobsežnim znanjem. Zapiske za predavanja drugih, ki jih je poslušal,je celo stenografiral, in to v nemškem jeziku. Sodeloval jepri ustanovitvi Kancerološke sekcije Slovenskega zdravniškegadruštva kot predsednik in nato dve leti kot tajnik. V letu 1958je bil na mednarodnem kongresu o raku v Londonu izvoljen začlana Mednarodne unije za boj proti raku, s sedežem v Ženevi,Revija ISIS - Oktober 201149