iz zgodovine medicineStanovsko druženje. Prof. Šavnik skrajno desno.Družinska slika Šavnikovih okoli leta 1936.bila, da bi uvedli ta način zdravljenja tudi v ljubljanski ginekološkibolnišnici. Prisluhnil mu je prvi slovenski rentgenologprim. Alojzij Kunst (1938–1941) in ga povabil k sodelovanju vnovoustanovljenem rentgenskem oddelku ljubljanske splošnebolnišnice. Tako so ob koncu leta 1927 pri nas prvič začelizdraviti z rentgenskim obsevanjem. Že v aprilu 1928 je bil dr.Šavnik imenovan za asistenta, in sicer za rentgensko zdravljenjeginekoloških bolezni. V študijskem letu 1929/30 se je kotštipendist oblastnega odbora mudil na Dunaju, v Frankfurtuin Berlinu. Med leti 1930 in 1933 je bil zaposlen v Splošniženski bolnišnici in na rentgenskem oddelku Splošne bolnišnicev Ljubljani. Med leti 1933 in 1938 je delal kot zasebnizdravnik specialist (med tem se je študijsko izpopolnjeval leta1934 v Parizu in leta 1937 v Berlinu). Kljub velikim uspehomin popularnosti, ki si jo je pridobil v svoji zasebni praksi, je prof.Šavnik težil k širšemu in bolj poglobljenemu medicinskemudelu v bolnišnici. Ker je bil tedaj edini strokovnjak za radiološkozdravljenje pri nas, je bil takoj ob ustanovitvi Zavoda zazdravljenje in raziskovanje novotvorb, sedanjega Onkološkegainštituta, 1. julija 1938 imenovan za vodjo ginekološke terapijev tem zavodu. Skupaj z doc. Josipom Cholewo (1885–1942),ustanoviteljem in ravnateljem zavoda, ter z drugimi takratnimisodelavci je postavljal temelje tej posebni ustanovi za rakavebolezni, kakor tudi širši organizaciji boja proti raku v Sloveniji.Med službovanjem na Onkološkem inštitutu se je leta 1939izpopolnjeval še v Parizu in Göttingenu.Naslovnica Šavnikove knjige Zdravljenje raka izleta 1949.Po smrti dr. Cholewe je dr. Šavnik leta 1942 prevzel vodstvoljubljanskega Zavoda za novotvorbe in ga vodil do leta 1963.Ko je moral po drugi svetovni vojni dvakrat oditi na daljšezdravljenje v Združene države Amerike (otoskleroza), je tudiv tistih okoliščinah izkoristil čas za strokovno izpopolnjevanje.Leta 1947 in od leta 1950 do 1951 je obiskal vodilne kancerološkein radiološke centre v Ameriki (Memorial Hospital,Womens Hospital – New York; Massachussets General Hospital –Boston; Mayo klinike – Rochester; obsevalne centre v Clevelandu,Chicagu in Washingtonu) in z njimi povezal ljubljanskiOnkološki inštitut. V Združenih državah Amerike mu je uspelotudi pridobiti dragoceno opremo za inštitut.Od leta 1948, ko je postal izredni profesor onkologije, je svojeznanje in izkušnje posredoval študentom medicine, prav takopa svojim mlajšim sodelavcem. Leta 1951 se je šolal v Zürichu(zdravljenje ovarialnih karcinomov z izotopi) in leta 1953 vHeidelbergu (izotopi Co 60 ). Od leta 1948 je bil predstojnikKatedre za onkologijo in radioterapijo na Medicinski fakultetiv Ljubljani, januarja leta 1958 pa je postal redni profesor za topodročje. Študenti se ga spominjajo kot sijajnega govornika zobsežnim znanjem. Zapiske za predavanja drugih, ki jih je poslušal,je celo stenografiral, in to v nemškem jeziku. Sodeloval jepri ustanovitvi Kancerološke sekcije Slovenskega zdravniškegadruštva kot predsednik in nato dve leti kot tajnik. V letu 1958je bil na mednarodnem kongresu o raku v Londonu izvoljen začlana Mednarodne unije za boj proti raku, s sedežem v Ženevi,Revija ISIS - Oktober 201149
iz zgodovine medicineProf. Šavnik v mercedezu s svojo širšo družino.in dodeljen odboru za pripravo mednarodnega kongresa v Moskvileta 1962. V okviru mednarodnega sodelovanja z Norveškoje organiziral film o zaščiti proti sevanju za srednje tehničnomedicinsko osebje. Sodeloval je z Nuklearnim inštitutom JožefStefan pri znanstveni temi Vpliv ionizacije na belo krvno sliko pričloveku. V letih 1959 in 1960 je pomagal pri organizaciji gradnjeizotopnega laboratorija na dvorišču šentpetrske kasarne vLjubljani. V okviru raziskovalne teme je za sklad Borisa Kidričaraziskoval univerzalni regeneracijski serum kot sredstvo protisevanju. Leta 1964 je bil imenovan za častnega člana Slovenskegazdravniškega društva.Prof. Šavnik se je udeležil številnih kongresov: leta 1927 v Bonnu,leta 1931 v Parizu, leta 1947 v Saint Louisu (ZDA), leta1951 v Londonu, leta 1952 na Dunaju, leta 1954 v Münchnu,leta 1956 v Detroitu, leta 1957 v Bad Pyrmontu, Dunaju, Milanu,leta 1958 v Londonu in leta 1960 v Budimpešti. Od leta1951 do 1953 je bil član združenja The American Committee forMaternal Welfare. Več let je bil član zvezne komisije za rak priZveznem zavodu za ljudsko zdravje in sodelavec Bakteriološkegazavoda v Münchnu. Zaradi Šavnikovih prizadevanj v bojuproti raku, priznanih tudi zunaj meja <strong>Slovenije</strong>, je bil leta 1961izvoljen v Odbor za mednarodne kongrese Mednarodne unijeza boj proti raku. Upokojil se je leta 1963, vendar je do leta1967 še naprej delal s polnim delovnim časom na Medicinskifakulteti in na Onkološkem inštitutu, prenehal pa je opravljatidolžnosti direktorja inštituta.Izkušnje, ki jih je prof. Šavnik nabiral pri delu na Onkološkeminštitutu, je zbral ob 10-letnici ustanovitve inštituta vknjigi Zdravljenje raka. Že pred vojno je objavil v tujih revijahzanimive prispevke, rezultate svojega eksperimentalnega dela,predvsem o kancerogenem delovanju stilbenov. Uvedel je noveuspešnejše metode zdravljenja metroragij in sterilnosti priženskah. Poleg truda, ki ga je vlagal v izboljšanje radiološkegaGinekolog, radiolog in onkologprof. Leo Šavnik v zrelih letih.in kirurškega zdravljenjaginekološkegaraka, je z vztrajnostjo inoptimizmom preizkušaltudi vsa dosegljivanova sredstva, ki biutegnila lajšati težavebolnikom. Napisal jetudi knjigo Univerzalniregeneracijski serum (Su)kot sredstvo za biološkoregeneracijo tkiva inorganov človeškega telesa.Prav tako je sodelovalpri nastanku knjige K.Hinberga o novotvorbahv kemiji infiziologiji ter pri knjigiPoslanstvo slovenskegazdravnika. Strokovneprispevke je objavljal vdomačih in tujih strokovnih revijah. Strokovno javnost je obveščaltudi preko časopisov o novih dosežkih medicine v svetu napodročju raka.Umrl je 24. maja 1968 v 72. letu življenja. Slovenski onkologijija zapustil izjemno strokovno dediščino, kot njen nestor papredstavlja tudi svetal lik zdravnika onkologa, ki dela ob bolniškipostelji in se hkrati z angažiranim organizacijskim delombori za boljše spoznavanje in zdravljenje onkoloških bolnikovna Slovenskem.Prof. Šavnik je bil v zasebnem življenju zelo odprte narave,veder, družaben in poln humorja. Bil je magnet za ljudi in okolinjega se je vedno zbirala družba. Tuji strokovnjaki so ga pogostoobiskovali tudi v njegovi letni hiši na Bledu. Rad je imel dobreavtomobile. Poročil se je s premožno soprogo in v zakonu staimela sina in hčerko, ki sta oba študirala medicino. Sin se jeodločil za delo v tujini in na Danskem nostrificiral ljubljanskodiplomo z dodatnimi izpiti ter delal kot splošni zdravnik. Poletnepočitnice je prof. Šavnik rad preživljal v Opatiji, sicer pa jebilo njegovo delo posvečeno bolnikom in obsežnemu strokovnemuin znanstvenoraziskovalnemu delu.Šavnikov sin Boris je prav tako postal zdravnik. Ker je povrnitvi iz Amerike govoril, da v Ameriki ni tako slabo, kot se jegovorilo v Jugoslaviji, so ga oblasti celo zaprle, ker naj bi blatildržavni ugled. Zato je raje odšel na Dansko, postal tam splošnizdravnik, njegovo zdravniško pot pa nadaljuje vnukinja AnetteSavnik, radiologinja na univerzitetni kliniki Køge Sygehus.Za sodelovanje pri predstavitvi njegovega deda prof. Lea Šavnikase zahvaljujem kliničnemu psihologu Levu Požarju, ki jeprispeval tudi večino fotografij.50 Revija ISIS - Oktober 2011