Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

iz zgodovine medicinemotorične kontrole. Dr. Faganel je bil navdušen raziskovalec,spoštovan kolega in znanja poln klinik, ki so ga pacienti zelocenili. V svojem 41. letu je umrl zaradi zapletov hemofilije. Bil jeporočen in oče štirih otrok. Leto po njegovi smrti 1984 je prof.Dimitrijević vpeljal nevrofiziološki simpozij, posvečen spominupokojnega kolega dr. Janeza Faganela.Inštitut za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega kliničnegacentra Ljubljana je te simpozije razvil v vsakoletna izobraževanja,tradicionalna strokovna in raziskovalna nevrofiziološka srečanja.Zadnje je bilo oktobra 2010 in je bilo že 26. po vrsti. Simpozij jetradicionalno organiziran v Ljubljani vsako jesen in traja dan alidva. Četudi gre za regionalni dogodek, so vedno poleg domačihstrokovnjakov vabljeni tudi ugledni tuji predavatelji, ki predstavijonova klinična in raziskovalna spoznanja z nevrofiziološkegain sorodnih področij, za mlajše v teh strokah pa so simpoziji tudipriložnost, da prikažejo svoje raziskovalno delo.V okviru tega simpozija je vsako leto organizirano tudi memorialnopredavanje dr. Janeza Faganela, po katerem je simpozijpoimenovan. Vsebina predavanja je običajno širši okvir teme, kijo simpozij tisto leto obravnava. Predavatelji so skoraj izključnopriznani tuji strokovnjaki z obravnavanega področja. Na 26. simpozijihje memorialni sestanek odpadel le enkrat, leta 1998. Ob tejpriložnosti je bil namreč slovenski simpozij klinične nevrofiziologijezdružen z Evropskim kongresom klinične nevrofiziologije, ki soga organizirali v Sloveniji.Sestanek je kmalu prerasel okvire gole nevrologije z nevrofiziologijo,začele so se povezave z drugimi področji, kot so genetika,otorinolaringologija in maksilofacialna kirurgija, nevrokirurgija inleta 2010 oftalmologija.Tradicionalni organizator simpozija je Inštitut za klinično nevrofiziologijoNevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centraLjubljana. Skozi leta pa je le-ta k organizaciji vabil društva in kliničneoddelke, kot so Sekcija za klinično nevrofiziologijo Slovenskegazdravniškega društva, Društvo distrofikov Slovenije, DruštvoLiga proti epilepsiji Slovenije, Slovensko združenje za zdravljenjebolečine, Združenje oftalmologov Slovenije, Klinični oddelekza otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo, Ortopedskaklinika v Ljubljani, Klinični oddelek za travmatologijo, Kliničnioddelek za nevrokirurgijo, Klinični oddelek za anesteziologijo inOčesna klinika v Ljubljani.Nekajkrat v zgodovini Faganelovih dni je bil simpozij združen zorganizacijo večjega mednarodnega kongresa. Prvič leta 1987, koso v Ljubljani organizirali 2. jugoslovanski simpozij nevrologije inurodinamike, nato leta 1998 že omenjeni 9. evropski kongres kliničnenevrofiziologije. Zbornik tega srečanja je izšel kot suplementrevije Journal Of The International Federation Of Clinical Neurophysiology.Leta 2001 so bili ponovno »izredni« Faganelovi dnevi,takrat v okviru EC-IFCN (European Chapter of the InternationalFederation of Clinical Neurophysiology) Ljubljana 2001 RegionalEMG Refresher Course, nato še 2005 kot International DanubeSymposium for Neurological Sciences and Continuing Education, vorganizaciji International Neurology Association Of Central And EastEurope – Collaborating Society of the EFNS ter Inštituta za kliničnonevrofiziologijo z Združenjem nevrologov Slovenije in Sekcijoza klinično nevrofiziologijo Slovenskega zdravniškega društva.Leta 2008 je potekal simpozij z naslovom Simpozij o amiotrofičnilateralni sklerozi. Zbornik predavanj s tega srečanja je izšel kotsuplement revije Rehabilitacija. Leto pozneje je bilo organiziranonovo srečanje, 1. kongres Slovenskega združenja za zdravljenjebolečine, ki je bil organiziran kot pridružen kongres Simpozijuklinične nevrofiziologije. Organizirali so ga Slovensko združenje zazdravljenje bolečine, Sekcija za klinično nevrofiziologijo Slovenskegazdravniškega društva, Inštitut za klinično nevrofiziologijoNevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.Faganelovi dnevi skozi skoraj tri desetletja združujejo slovenskein mednarodne strokovnjake s področja nevrofiziologije in drugihsorodnih medicinskih področij. Med slovensko zdravništvo innjegove sodelavce prinašajo svetovne novosti s tega področja inpovezujejo domače znanje z mednarodnim. Z njimi se vzpodbujanadaljnji razvoj različnih kliničnih nevroloških disciplin in velikoprispevajo k oblikovanju slovenske nevrološke misli (Zidar, 1993).SklepHoteno gibanje dlani, roke ali spodnjih okončin temelji na precejzapleteni nevrološki kontroli. Ta naj bi zagotovila usklajenodelovanje med kostmi, sklepi, perifernimi živci, mišicami inverigo nevronskih vezij v možganih, možganskem deblu, malihmožganih in hrbtenjači. V zadnjih 50 letih smo z uporabonevrofizioloških študij pri človeku za motorični nadzor imelipriložnost spoznati, kako kompleksen je motorični nadzora zaizvajanje nalog z različnimi cilji. Zavedamo se različnih alternativnihrešitev, ki jih lahko uporabimo za obnovo gibanja popoškodbi hrbtenjače, možganski kapi, poškodbi glave in drugihcentralnih okvarah motorike. Ta nova spoznanja, do katerihsmo prišli v zadnjih 20 letih, odpirajo novo pot v zdravljenjunevroloških bolezni. Spoznavamo, kako lahko ocenimo motnjegibanja pri nevroloških boleznih in kako lahko nadgradimomotorično zmogljivost. Ta preučevanja so privedla do novevede, ki si je utrla pot v svet – do obnovitvene nevrologije.Njena značilnost ni biološka poprava poškodovanega živčnegasistema, ampak uporaba intervencijskih postopkov za izboljšanjeobstoječe kontrole gibanja. Če torej povzamemo: gibanjenadzorujejo številni hierarhično urejeni in vzporedni sistemiosrednjega živčevja. Razumevanje tega nadzora in kako ga popoškodbi spet vzpostaviti, pa predstavlja glavni izziv obnovitvenenevrologije.62 Revija ISIS - Oktober 2011