ISIS - December 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdravniki v prostem časuizposojevalnine oz. članarine. Na srečo lahko razkrijemnadrobnosti: Ta finančni zločin ne zadeva nobene knjižnicev Sloveniji, temveč Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu.Tja slovenska sumničavost ne seže. Avstrijska policijapa se na srečo ne ubada z bedarijami slovenske vrste. Vrhtega se je ta transfer knjig iz Avstrije v Slovenijo izvedel zvednostjo in na pobudo direktorice (vodje, šefinje, šefle) teknjižnice, utelešene v PŽD. Se pravi, edini resnični problemje bil, kako knjige uskladiščiti v mojem prebivališču, ki jeena najstarejših hiš na Bledu, ne da bi se hiša, zgrajena leta1874, podrla. Po kratkem posvetu sva 100 kg uskladiščila vprvem nadstropju, 300 kg pa v pritličju. Se pravi, na voljosva imela skoraj celotno slovensko knjižno produkcijo leta2012, množico nemških knjig, pomembnih za slovenskoleposlovje, ter nekaj knjig, ki si jih je PŽD izposodila vcelovški (nemški) knjižnici Delavske zbornice (Arbeiterkammerbibliothek).Sicer mi je pa PŽD povedala, da v Celovcuobstojita samo dve javni knjižnici. Kar pomeni, da Slovenskaštudijska knjižnica predstavlja 50 odstotkov vseh knjižnic vCelovcu...No, morda sem pri masi knjig nekoliko pretiraval. A čebi naju s PŽD t.i. zunanji opazovalec zalotil in flagrantipodnevi doma (tj. med počivanjem od kolesarjenja), binajverjetneje uzrl tole: mene na postelji med branjem, PŽDpa med kupom knjig o teozofiji ter pred računalnikom zosnutkom članka o duhovnem svetu svetovne popotniceAlme Karlin...1A. Najbolj pustolovsko je bilo kolesarjenje od Rateč do Mostana Soči (86 km). Ker sva se odpravila zgodaj, je bilo sprvaprijetno hladno, promet pa znosen. Za predor pod Predelom(tik nad Rabeljskim jezerom) sva imela oba utripajoči rdečiluči zadaj, jaz tudi luč spredaj. Vzpona do prelaza skoraj nisemčutil, PŽD, še brez kondicije, se je pa kar precej mučila in semjo počakal na vrhu vsakega od treh ovinkov. Nato pa seveda(navzdol) brez težav, tako da sem v Logu pod MangartomPŽD razkazal znamenito pokopališče iz 1. svetovne vojne.Učinek vročine ter naraščajočega prometa pa se je pokazal žepri Klužah in se potem stopnjeval – oba mila vzpona pri Žagiter Srpenici sta bila prav mučna – do Kobarida. Tu sva zavila naNapoleonov most ter na cesto na levem bregu Soče. A vročinaje bila tu že pošastna in vse bolj pogosto sem čakal, da me jePŽD lahko dohitela. Tuhtal, kaj mi je storiti, če bo zastokala»...ne morem več!« Tolmin, čeprav s peklensko vročino, je bilnekakšna luč na koncu predora. Na železniško postajo v Mostuna Soči sva prišla približno ob 14.30. In potem ko je kupilaželezniški vozovnici (za dve osebi in dve kolesi), se je PŽDsesedla na postajno klop in dahnila najprej »...žejna...«. No,dandanes to ni težava in brž sem ji priskrbel eno plastenko vode(z okusom po vodi) in še eno plastenko vode (menda z okusomlimone). Ne spomnim se, ali je popila eno ali obe, vsekakor pa jedahnila – kot pričakovano – še »...lačna...«. Tudi to ni bila težava,tudi zato ne, ker sem bil (jaz) tako zdelan, da nisem čutil nelakote ne žeje. In takoj potem, ko je PŽD pojedla svoj sendvič,je točno po voznem redu ob 15.00 prispel vlak. Sprevodnik jez najinima kolesoma sicer delal kot svinja z mehom, a vožnjaje bila prijetna. Izstopila nisva na Bledu, temveč na Podhomu.Zavila na Zasip in v gostilni Pri Kureju naročila ocvrte jurčke(bogate s holesterolom in trigliceridi) s solato. Popil sem enocelo steklenico piva in precej pivsko vrtoglav, pod budnimočesom PŽD, mimo policijske postaje na Bledu, sva oba varnoprikolesarila domov. Vsega skupaj 92 km!1B. Najbolj pustolovsko branje je bilo Izbirne sorodnosti J. W.Goetheja. Po eni strani zaradi izvrstnega prevoda, saj si sicer nebi znal predstavljati, da je slovenščina zmožna tako baročnegaizražanja. Po drugi strani pa zaradi načina pripovedovanja, kinekako vzbuja radovednost. In to se vse bolj stopnjuje tako, dase proti koncu nekako zlomi ter da sem se začel spraševati, kdoje butec: jaz ali slavni J. W. Goethe. Zgodba je takšna: Eduardin Charlotte sta bila sanjski par. A potem je naneslo, da sta serazšla ter oba bogato poročila (on z drugo žensko, ona z drugimmoškim). No, slednja sta kmalu umrla in zdaj bogat vdovecEduard se poroči z bogato vdovo Charlotte. Srečno živita vsedokler se Eduard ne zaljubi v Ottilie, Charlotte pa (bolj previdno,a vendar) v nekakšnega stotnika. Med baročnimi zapletiEduard po skrivnih hodnikih palače išče sobo ljubice Ottilie, azgreši pot in se znajde pred vrati spalnice svoje zakonske ženeCharlotte. Slednja pa, v pričakovanju ljubimca stotnika, odprevrata. Tako se ne srečajo, kot pričakovano, vsi štirje ljubimci,temveč nepričakovano oba zakonca. No, Eduard ob pogleduna rahlo opravljeno soprogo očitno pozabi na svojo ljubico, sevzburi (hm!) in opravi svojo t.i. zakonsko dolžnost. Deklica, kijo nato rodi Charlotte, pa nima potez svojih genetskih staršev,temveč poteze Ottilie (očetove ljubice) ter poteze stotnika(materinega ljubimca). No, morda sem v opisu te zmede naredilkako napako, a zakonske in ljubimske zdrahe se stopnjujejoskoraj do nepreglednosti. Končno »umreta« oba ljubimca(Ottilie in stotnik), tako da »ostaneta živa« le oba zakonca(Charlotte in Eduard), vendar se on odseli na svoje. Izbirnesorodnosti so menda najboljši Goethejev roman. Strokovnjaki sepa prepirajo, kaj je njegovo sporočilo: Ali nedotakljivost (svetega)zakona – ali nedotakljivost (svobodne) ljubezni. Knjigo jevsekakor vredno prebrati, premišljevati o tistem času, primerjatiz Linhartovim Matičkom ter soditi po svoje.2A. Najbolj nenavadno kolesarjenje je bilo od Kranjske Goreprek Predela do novega mostu čez Predelico in nazaj (65 km).Potem ko sva s PŽD med pošastnim odmevanjem nasprotnegaprometa varno prekolesarila predor nad Rabeljskim jezerom,je črn avto s hamburško registracijo še dokaj varno prehitelPŽD, mene pa potisnil prav na rob ceste ob ograjo. Na srečosem se ustavil brez padca. Ko mi je uspelo kljub strmini kolospet pognati, me je pograbila sveta jeza. Pognal sem na vso moč,upajoč, da se bo lastnik avta na Predelu ustavil in se razgledoval.Prav živo sem si med kolesarjenjem navkreber predstavljal, kakoga dohitim in mu povem svoje. Takole: »Sie, Schwein...« (Vi,prasec...) ter tuhtal o učinkovitosti. Nato stopnjevanje, takole:»Du, Schwein...« (ti, prasec...) in ko sem poln (nor)adrenalinaRevija ISIS - December 2012119