Intervjuvsem, ne samo bogatim, da pridejo v stik z dosežki znanosti.Lahko se zgodi, da imajo raziskovalci iz finančno podhranjenihskupin težave z objavljanjem, če so cene objav previsoke. Tudinaša raziskovalna skupina se kdaj sooča s temi dilemami. Včasihje slišati trditev, da plačilo vpliva na to, ali bo članek v revijisprejet ali ne. To se pri resnih revijah ne dogaja.Revija Zdravstveno varstvo je v letu 2002 doživela temeljitoprenovo. Takrat ste vpeljali tudi strog recenzentskipostopek v skladu s standardi, ki veljajo za uglednezdravstvene revije. Poleg tega je revija dobila še angleškinaslov Slovenian Journal of Public Health, prispevkipa so odtlej objavljeni v slovenskem in angleškem jeziku.Zanima me, kaj je botrovalo tej spremembi in kako so josprejeli bralci?Spremembam, ki ste jih našteli, je botrovala izključno želja počim večji odmevnosti revije. To smo želeli doseči tudi tako, dabi bili članki in izvlečki objavljeni v obeh jezikih. Avtor se lahkosam odloči, ali prvenstveno naslavlja slovensko strokovno javnost,ali pa ga zanima tudi širša odmevnost pri bralcih, ki ne poznajoslovenskega jezika. V tem primeru je članek seveda objavljen vangleščini. Kakšnih negativnih odzivov na to odločitev ni bilo;najbrž tudi zato, ker je velika večina člankov še vedno v slovenskemjeziku. Sicer pa jezik nima nobenega vpliva na odločitev, alibo članek sprejet ali ne. Najpomembnejša je njegova kakovost.Kakšno pa je razmerje med domačimi in tujimi avtorji?Vsaj 80 odstotkov prispevkov je delo slovenskih avtorjev. Le včasihse zgodi, npr. pri tematskih izdajah, da je delež tujih avtorjevvečji. Naša želja je, da bi se tudi sicer delež tujih avtorjev povečal,saj to vpliva na odmevnost revije v mednarodnem prostoru, ta paje pomembna za indeksacijo. Opažamo trend povečevanja objavv angleščini.Rekli ste, da pri recenzentskem postopku upoštevatemerila, ki veljajo v vseh uglednih revijah,zato vas prosim, da bralcem revijeIsis na kratko opišete, kako potekarecenzija prispevka. Katere so posebnostirecenzentskega postopka v revijiZdravstveno varstvo?Recenzentski postopek poteka po pravilih,kakršna veljajo v drugih uglednih revijah. Obtem pa imamo tudi nekaj posebnosti. Prejetičlanek najprej pregleda tehnična urednica,da ugotovi, ali sploh ustreza zahtevam revije.Prav neverjetno je, koliko avtorjev ne upoštevanaših navodil za pripravo prispevkov.Kot urednik potem presodim, ali je članeksploh vreden recenzentskega postopka oz. alinaj ga sploh dam v recenzijo. Če ugotovim,da članek ni kakovosten, moram za mnenjezaprositi še enega od urednikov. Če se obastrinjava, je članek zavrnjen, ne da bi šel vrecenzentski postopek. S takšno obravnavoprihranimo nekaj dela recenzentom, pa tudi časa avtorjem. Včasihnamreč komu tudi odpišemo, da je obravnavana tema sicerzanimiva, zato naj članek po ustreznih popravkih in dopolnitvahponovno pošlje v objavo.Kadar se odločimo za recenzentski postopek, članek prevzameeden od urednikov, ki ga pošlje v recenzijo najmanj tremrecenzentom, od katerih morata biti dva s področja medicine.Možno je tudi obratno, tj. da sta dva z drugih področij in eden spodročja medicine. S tem zagotovimo večjo kakovost recenzijein interdisciplinarni pogled na tematiko, saj vemo, da različnestroke različno gledajo na javnozdravstvene probleme. Tak postopekresda zahteva nekoliko več dela, vendar se je doslej izkazalkot zelo učinkovit. Članek je praviloma treba popravljati inves ta postopek vodi področni urednik. Končno odločitev gledeobjave sprejmem jaz na osnovi predloga področnega urednika.Poudarjanje interdisciplinarnosti se pojavlja v številnihrazpravah evropskih raziskovalnih in izobraževalnihustanov. Pravijo, da to lahko predstavlja premik naprejin da je to nekaj novega. Po drugi strani pa vsi, ki selotevajo interdisciplinarnosti, naletijo na ovire: vsakadisciplina namreč hoče zaščititi svoje področje in omejujeprostor drugi disciplini. Kako pri reviji Zdravstvenovarstvo rešujete takšne probleme, če naletite nanje?Odločitev za interdisciplinarnost se je zelo močno obrestovala,saj smo obogatili kakovost. Glede na javnozdravstvene probleme,ki se pojavljajo v Sloveniji, smo praktično pritegnili vsestroke, ki se s tem ukvarjajo pri nas. S tem smo njihovo znanjena nek način zbrali na enem mestu. Za zdaj ne opažamo, da biprevladovalo kakšno posebno področje. Zmožnost produkcijestrokovnih člankov v Sloveniji, ki je majhna država, je razmeromamajhna. Če želimo spodbuditi objavljanje na določenempodročju, ki je bilo po mnenju uredništva slabše predstavljeno,potem pripravimo tematsko izdajo in zanjo imenujemo tudi32 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>December</strong> <strong>2012</strong>
Intervjuposebnega gostujočega urednika. Dosedanje izkušnje so bilezelo dobre, vendar moramo paziti, da s tem ne gremo predaleč.Zadnje čase lahko veliko slišimo in beremo o plagiatorstvu.Dandanes poznamo računalniške programe,s pomočjo katerih je možno primerjati obsežne arhivedatotek in odkrivati morebitne primere plagiatorstva.Kako se v uredništvu revije Zdravstveno varstvo lotevateugotavljanja morebitnega plagiatorstva?Za zdaj za to skrbijo recenzenti, ki se spoznajo na svoje področjein tako lažje ugotovijo, ali gre za plagiat. Ko se nam je tozgodilo, smo avtorju sporočili, da je njegov prispevek zavrnjen,ker gre za delo, ki je bilo že objavljeno. Taki avtorji potempridejo na t. i. »črno listo« uredništva, kar pomeni, da smo prinjihovih morebitnih ponovnih poskusih objave še posebnopozorni. Resno razmišljamo, da bi že rutinsko uporabljali računalniškiprogram, ki omogoča odkrivanje plagiatov. Menim, dabo treba že v dokaj kratkem času sprejeti odločitev, da bomo toprakso uvedli že kar v recenzentski postopek. (V času pripraveprispevka je uredništvo revije že vzpostavilo sitem preverjanjaplagiatorstva prek programa CrossCheck.)Bi bili prvo slovensko uredništvo s takšno prakso?Težko rečem, ker ne poznam sistema dela pri drugih revijah.Ali ocenjujete, da je v Sloveniji plagiatorstvo velik problem?V mislih imam področje medicine. Sploh vemo, vkakšnem obsegu se pojavlja?Ta problem na področju medicine morda ni tako velik kot nanekaterih drugih področjih, ki so bila v medijih tudi izpostavljena.Verjetno je problem večji pri izdelavah diplomskih inmagistrskih del. Žal ga ne bomo mogli odpraviti, dokler nebomo imeli učinkovitih metod za odkrivanje tovrstnih primerov.Pritiski na strokovnjake, da objavijo čim več člankov zato,da si pridobijo raziskovalni projekt, se stopnjujejo; podobno jes pehanjem za učiteljske nazive. Vse to sili avtorje, da objavljajoveliko zelo podobnih člankov v različnih revijah.V letu 2011 ste začeli uporabljati spletno aplikacijo EditorialManager za podporo urednikovanju. Tako odslejv uredništvu sprejemate le še prispevke, ki so oddaniprek nje. Kakšne so vaše izkušnje po uvedbi tega noveganačina?Izkušnje so zelo dobre. Aplikacija je poenostavila in izboljšalarecenzentski postopek. Imamo tudi večji red. Ne dogaja senam več, da bi se kak članek založil ali izgubil. Točno vemo,koliko člankov imamo v recenzentskem postopku in kakšenje odstotek zavrnjenih člankov. Vsi podatki so zlahka na voljo.Edina slaba stran je, da vsa komunikacija poteka v angleščini inv dopisih, katerih večji del je napisan vnaprej. Kadar se Slovencipogovarjamo o slovenskih člankih, to včasih izpade nekolikočudno in nam ni pretirano všeč. Nekateri avtorji so imeli gledetega upravičene pripombe.Revijo Zdravstveno varstvo navajajo številni mednarodniindeksi. V letu 2011 pa ste prejeli prvi izračun faktorjavpliva, ki znaša 0,452. To je vsekakor zelo velik inzavidljiv dosežek, zato me zanima, kako so tekli postopki,ki so privedli do tega rezultata?Pravzaprav se pri pridobitvi faktorja vpliva nismo posebejangažirali. Do tega je prišlo zato, ker nas je v Social ScienceCitation Indeks povabila institucija Thomson Scientific, ki je želelav svojo bazo vključiti več revij iz tega geografskega območjain s področja javnega zdravja. Zaprosili so nas, naj jim rednopošiljamo naše publikacije, revijo so ocenili in ugotovili, da jedovolj kakovostna, da se lahko uvrsti v njihovo bazo. Ko smobili uvrščeni, so čez tri leta izračunali faktor vpliva revije. Gre zaizračun, ki je v bistvu količnik med čistimi citati iz naše revije vuglednih revijah in številom objavljenih člankov.Revija, ki jo urejate, v teoriji in praksi obsega celotenspekter javnega zdravja. S tem naj bi prispevala k izboljšanjuzdravja prebivalcev in zdravstvenega varstva.Zanima me, po kakšnem postopku oz. ključu izbirateuvodničarje? So morda dobrodošle tudi razprave o vlogietike na področju javnega zdravja? Kako načrtujeteteme uvodnikov?Uvodnike in uvodničarje predlagamo in potrjujemo na sejahuredniškega odbora. Določimo jih večinoma na osnovi prevladujočihčlankov v posamezni številki, kar še zlasti velja za tematskeizdaje. Revija ponuja tudi možnost »pisma uredništvu«,kjer avtorji lahko izražajo svoja mnenja in stališča. Mi se jihvedno veselimo, ker menim, da je dolžnost revije, da spodbujastrokovno razpravo in skozi take prispevke opozori na nekateredileme in težave ter morda tudi polemizira glede kakšnih stvari,ki se dogajajo v javnosti.Kakšni so vaši načrti in cilji za prihodnost?Prvi cilj je seveda, da revija obdrži ta razmeroma visok faktorvpliva oz. da ne izpade iz SSCI. Prepričan sem, da nam bo touspelo, saj dobivamo vse več prispevkov, ker so pač avtorji zainteresiraniza njihovo objavo. Naslednji veliki cilj pa je uvrstitevv bazo Medline, kar pa ne bo tako preprosto. Svetovali so nam,da pridobimo še nekaj članov uredniškega odbora iz tujine inda povečamo odstotek člankov v angleškem jeziku. Sestavauredniškega odbora je stvar uredništva, objave v tujem jeziku paso stvar avtorjev. Ne mislimo iti v prijavo, ne da bi bili prepričani,da nam bo uspelo. Trenutno ocenjujejo, da je verjetnostza uvrstitev v omenjeno bazo približno 60-odstotna, kar je pomnenju uredništva prenizko. Zato smo se odločili, da se še neprijavimo. Je pa tudi res, da je bila ta verjetnost še pred letomsamo 40-odstotna. Če bo šlo vse po pričakovanjih, v nekaj letihupamo tudi na uvrstitev v bazo Medline.Želim vam, da bi preudarna uredniška politikaprispevala k nadaljnji rasti vaše strokovne revije ins tem h kakovosti javnega zdravja v Sloveniji ter nenazadnje tudi v Evropi. Za pogovor se vam najlepšezahvaljujem.E-naslov: danica.rotar@gmail.comRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>December</strong> <strong>2012</strong>33