ISIS - December 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

S knjižne policevzpon, ki je omogočil njen prehod v novo obdobje. Pogled profesorjaKanonija je bil, ob ohranjanju klasičnih spoznanj Kreapelinain drugih, usmerjen navzven, v nove ustanove, za nove bolnike.Izreden napredek v nevroznanostih, nova dinamična spoznanjao osebnosti in skoraj tekoče dopolnjevanje psihofarmakoterapijeso stroko usmerili navznoter, k bolniku in s tem v popolnejšouresničitev profesorjeve vizije o dobri, znanstveno utemeljeni inhumani psihiatriji. Dosežen napredek lahko priložimo spominunanj. Radovedni bralec se ne bo zaustavil le pri tej knjigi innjenih večkrat vznemirljivih opisih, marveč bo iskal informacijo ospremembah, ki se naslanjajo na prizadevanja naših mentorjev inučiteljev, v prvi vrsti profesorja Kanonija (glej Google: si. Wikipedijaorg/wiki Miloš_Kobal).Toliko o zgodovini. Knjiga Črta Kanonija je dragocena tudidrugače: bralcu razkriva značaj, podjetnost in veličino njegovegaočeta v nenavadnem času, ob pretresljivih dogodkih v osebnemživljenju in pred preštevilnimi ovirami. Niso ga ustavile. ProfesorKanoni jih je vztrajno in ustvarjalno premagoval.Miloš F. KobalE-naslov: milosfrancisek.kobal@amis.netMariano Rugale, Miha Preinfalk:Blagoslovljeni in prekletiViharnik, Ljubljana, 2010, 20121. del: Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem;251+1 str.2. del: Po sledeh mlajših plemiških rodbin na Slovenskem;271+1 str.Za predstavitev si bom privoščil kratek uvod:Na pokopališče v Kamniku se rad – posebno s kolesom – vračamvedno znova. Res da grem najprej na grob, v katerem je pokopanaMarjanca ter moji starši, a potem praviloma vsakokratobiščem še nekaj drugih. Med drugimi tudi tistega posebnega,ki je bil v mojem otroštvu in mladosti še dokaj razkošen inredno negovan, v zadnjih desetletjih pa je že zelo zapuščen. Besedilona nagrobnih ploščah je seveda v nemščini in vsakokratme najbolj pritegne besedilo o pokojniku, imenovanemLouis Marquis von Gozaniki je bil po svoji funkciji med drugim tudi t. i. Regierungsrat.Če se prav spomnim, je bilo eni od pokojnic ime Jeanette in nanagrobniku je zapisano, da je za življenja bila Stiftsdame. Zanimivoje tudi, da zapuščenost groba ter obledelost zapisov na ploščahpo mojem pravzaprav prispeva k nekakšni večni bliščavosti, četudizdaj, ko to pišem, pravzaprav ne vem, kaj naj bi to bilo.Ob odhodu s pokopališča nisem nikoli imel kakih morbidnihmisli. A vsakokrat sem se vprašal, kako, za božjo voljo, je mogoče,da sta na kamniško pokopališče zašla nekakšen markiz (ki jebil vrh tega še von) ter njegova sorodnica Jeanette, Stiftsdame.In ker grob na pokopališču leži tako, da se v ozadju vidi gradZaprice, sem domneval, da so bili Gozaniji nekoč tudi lastnikitega gradu.Obiski drugih pokopališč so – kar zadeva čustveni naboj – podobniin vendar hkrati drugačni. Npr. na avstrijskem Koroškemčustveni naboj temelji na vztrajajoči ali celo umirajoči slovenščini,po Gorenjskem in Štajerskem pa čustveni naboj izvira iz žedocela zamrle nemščine. Morebitne grobnice pa se mi zdijo odtega neodvisne; vidim le monumentalnost neponovljive preteklostiter vrednot tistega časa.Svoje vtise z nagrobnikov – posebno, če so napisi v nemščiniali celo v gotici – zasebno asociiram s skrivnostnimi dogodki izpreteklosti in vem, da jih ne bom nikoli doumel. Kar me pa sevedaše bolj privlači: je nekakšna protiutež tisti drugi zgodovini,ki je sicer tudi ni mogoče razumeti, je pa mogoče vsaj približnorekonstruirati dogodke. Ko sem npr. v začetku avgusta 2012prikolesaril (proga: Rateče–Predel–Log pod Mangartom–Bovec–Kobarid–Tolmin–Mostna Soči, 86 km; kakih 10 km predTolminom sem samo čakal, da bom od vročine spustil dušo) doKluž, sem svojemu kolesarskemu kompanjonu (nemško: Kumpel)pokazal vhod v rov, ki vodi do zgornjega dela, Fort Hermann.In priznam, da sem bil ob svojih komentarjih kar malodomišljav; morda tudi zato, ker se nihče, nihče od množiceturistov še malo ni zmenil za tisto, kar je bilo nadvse očitno...*Blagoslovljeni in prekleti je knjiga (oz. knjigi) o tistem deluslovenske zgodovine, ki je bil (doslej) dosledno zamolčevan: onastanku in vlogi plemstva na Slovenskem.Upam, da kot nestrokovnjak ne bom zagrešil prehude napake,če bom knjigi poskusil predstaviti nekako v dveh delih: I. Duhčasa ter II. Podatki.I. Duh časa (Zeitgeist; brez tega bi bili ostali podatki pravzapravnerazumljivi) je obdelan v obeh knjigah na začetnihstraneh:1. del: Kako se je vse začelo; Habsburško plemstvo in Slovenci(str. 5–14);2. del: Prolog; Uvod; Povzdigi v plemiški stan v habsburškimonarhiji; Plemiške stopnje; Plemiški naslovi; Plemiški grbi(str. 5–14).84 Revija ISIS - December 2012