14 | Vestnik | 15. aprila 2010 oglaswww.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong>Komunalni odpadki so strošekV času, ko je vse več ljudi brez osnovnih možnosti za ustvarjanje lastnih dohodkov, ko je vse več podjetij vtežavah, je seveda sleherno pojasnjevanje tega, da bodo stroški, povezani s komunalnimi odpadki, naenkratpostali pomemben del naših izdatkov, t. i. strel v prazno, saj preprosto ljudje in tudi družbe ter zasebnikipovečanja stroškov v takšni <strong>si</strong>tuaciji ne morejo razumeti – Ne glede na to bom v nadaljevanju poskušalpojasniti, zakaj prihaja do povečanja stroškov pri ravnanju z odpadkiSlovenija je z vstopom v EU prevzelaobvezo, da bo na področju komunalnihodpadkov stvari uredila v prehodnemobdobju, do sredine leta 2009,ko naj bi za vse komunalne odpadkeveljalo, da jih je možno odložiti na odlagališčihle še približno 25 odstotkovod vseh odpadkov, v katerih pa lahkoostane le 28 odstotkov preostanka biorazgradljivihodpadkov, ki povzročajopline, nevarne za naše okolje. Ker v Slovenijinismo uspeli zgraditi ustreznihinfrastrukturnih objektov – centrov zaravnanje z odpadki –, kar bi omogočiloprej navedeno obliko predelave odpadkovpred odlaganjem, bo letos naša državamorala v evropski proračun plačatikar visoko kazen, zato je navsezadnjemoral odstopiti tudi prejšnji okoljskiminister, čeprav se zadeva rešuje že bistvenodalj časa, kot je mandat sedanjein prejšnje vlade.V Pomurju smo <strong>si</strong>cer nekje na sredipoti reševanja nastale <strong>si</strong>tuacijez odpadki, s tem da smo že zgradiliprvi del centra za ravnanje z odpadki,ki omogoča sortiranje odpadkov inkompostiranje ter zbiranje t. i. posebnihoziroma nevarnih odpadkov, medkatere spadajo olja, baterije, zdravila,barve, laki. Hkrati smo tudi uspelirazširiti odlagalno polje v okviru odlagališčav Puconcih, ki bo omogočaloodlaganje preostanka komunalnihodpadkov še za nadaljnjih nekajlet. V pripravi pa je izgradnja druge.faze centra za ravnanje z odpadki vPuconcih, ki naj bi se začela v letošnjemletu in s katero bi dosegli možnostmehanske biološke predelave,ki zagotavlja, da bomo dosegli prejnavedene okoljske cilje na področjuodpadkov. Po dokončanju prve fazegradnje centra za ravnanje z odpadkiv Puconcih in dokončanju poskusnegaobratovanja, ki je trajalo do februarja2010, smo začeli, tako kot je bilopredvideno, ob ustanovitvi javnegapodjetja Center za ravnanje z odpadkiPuconci, d. o. o., katerega ustanoviteljiceso vse pomurske občine, izvajatiobdelavo in odlaganje preostanka komunalnihodpadkov na način, da bi žev tej fazi dosegli zakonsko določeneomejitve glede odlaganja preostankakomunalnih odpadkov. To pa je sevedapovezano z novo ceno storitev odlaganjapreostankov obdelave odpadkov,ki pa zajema, tako kot vas je ževečina razbrala iz položnic, ki ste jihdobili za mesec februar 2010, amortizacijoobjektov in naprav (v oblikinajemnine), odškodnino za okolico, vkateri je odlagališče, ki je predpisanas pravilnikom, in finančno garancijo,ki predstavlja zbiranje sredstev za pokrivanjestroškov zapiranja odlagališčav skladu z evropskimi standardi.Ta del cene dosega v našem primeru,ko govorimo o javni službi odlaganjapreostankov predelave odpadkov,95,16 EUR/tono odpadkov oziroma0,09516 EUR/kilogram, kar je skoraj82 odstotkov vsega stroška, povezanegas to javno službo. In zakaj je trebazaračunavati amortizacijo oziromanajemnino? Preprosto zato, ker je zavsako osnovno sredstvo predpisano,da je treba zanj v času njegove časovneiztrošenosti oziroma funkcionalneiztrošenosti zagotoviti nadomestnasredstva za njegovo obnovo. Tegado zdaj, ko smo govorili o javni infrastrukturi,ni bilo, saj so občine, ki soveč ali manj lastnice te infrastrukture,preprosto iz leta v leto odpisovalenjeno vrednost, in ko je prišlo do potrebnihvlaganj zaradi njihove iztrošenosti,so naslavljale vloge na državoza sofinanciranje oziroma na občane,ki so uporabniki te infrastrukture, zazbiranje sredstev ali pa so se moralezadolževati prek vseh meja. To preprostov prihodnje predvsem zaradiprevzema evropske zakonodaje in računovodskihstandardov ni več možno.Ko govorimo o odškodnini za lokacijoodlagališča, pa je seveda trebaupoštevati, da ljudje, ki živijo ob odlagališčih,tovrstne naprave v svoje okoljeneradi sprejemajo, čeprav danesnačin ravnanja z odpadki na odlagališčihzahteva strogo varovanje okoljain pravzaprav negativnih vplivovna okolje zaradi odlagališč ni, pa kljubVečji del odpadkov ločujmo, saj za ločeno zbrane frakcije ni stroškov odlaganja.kov predelave odpadkov že upoštevalitudi druge prihodke oziroma prihodkeiz drugih storitev, ki jih to javnopodjetje dosega na trgu – v mislihimam možnost proizvodnje elektrikeob izkoriščanju plina z odlagališčater sortiranje in prodajo reciklažnihmaterialov za druge komitente. Vsekakorje pri tem zelo pomembno, daima podjetje možnost iz vsega ločenozbranega odpada, ki ga gospodinjstvaposebej zbirajo in pride v CERO Puconci,ob pomoči embalažnih družbin končnih kupcev reciklažnega materialaustvariti nekaj lastnih prihodkov,s katerimi v osnovi znižujemoceno storitev za vse uporabnike jav-Strošek je trebatako kot vsak drugpomemben segmentnašega življenjskegastandarda (voda,kanalizacija,elektrika …) uvrstitimed prioritetne izdatkesvojega proračuna.Pa vseeno tudi tatrditev ni enoznačna,saj lahko z ustreznimorganiziranjem –ločevanjem odpadkov– dosežemo velikooziroma pomembnoznižanje stroškov,povezanih z odpadki,ki jih povprečenposameznik ustvarina dan več kot enkilogram.temu je v Sloveniji precej regij, kjernikakor ne morejo doseči dogovora,kam bi odlagališče uvrstili oziromalocirali, saj je povsod veliko nasprotovanj,t. i. civilnih iniciativ, ki nasprotujejotakšnim objektom, in smolahko v našem primeru zadovoljni, daso Občina Puconci, krajani Puconec inVaneče ter Občina Lendava in krajaniDolge va<strong>si</strong> sprejeli odločitev, da seodlagališče pri njih lahko širi. In šev zvezi s finančno garancijo – državaje v skladu z evropskimi zahtevamipred upravljavce odlagališč postavilazelo zahtevne naloge v zvezi z zapiranjemodlagališča, saj to mora bititudi po zapolnitvi vzdrževano v skladuz zelo visoko postavljenimi okoljskimistandardi, kar se tiče uhajanjatoplogrednih plinov, podzemnihvoda, površinskih in izcednih voda terdrugih parametrov, zato mora upravljavecmed delovanjem odlagališča sceno storitev zbrati toliko sredstev, dav času, ko odlagališče ne deluje več,lahko plačuje navedene stroške.Seveda pa je pri izvajanju javneslužbe odlaganja preostankov obdelaveodpadkov treba upoštevati tuditekoče stroške delovanja javnegapodjetja Center za ravnanje z odpadkiPuconci, d. o. o., ki po poslovnemnačrtu dosegajo 40,78 EUR/tono, kjerje pretežni del teh stroškov vezan natekoče izvajanje javne službe – približno40 odstotkov predstavljajo plače,drugo pa so materialni stroški in stroški,povezani z delovanjem podjetja.Ker je v javnosti tudi veliko polemikokrog tega, da se je naenkratmočno povečalo število zaposlenihna JP CERO Puconci, d. o. o., je trebaza popolno informacijo zapisati, da jedejansko zaposlenih skupaj 28 ljudi,pri čemer je komunalnih tehničnihdelavcev v tem trenutku 26, ki, kot jebilo že prej navedeno, opravljajo zaradinedokončane druge faze investicijev tem trenutku tudi nekatera dela,ki jih po ureditvi mehanske biološkeobdelave odpadkov ne bo. Hkrati jetreba upoštevati tudi to, da je bilo dozdaj, preden je to javno podjetje začeloizvajati storitve javne službe odlaganjapreostankov predelave odpadkov,pri drugem izvajalcu medposkusnim obratovanjem zaposlenihenako število ljudi, vendar z nekolikodrugačno strukturo …Iz poslovnega načrta podjetja izhaja,da smo pri oblikovanju cene storitvejavne službe odlaganja preostanneslužbe odlaganja preostankov predelaveodpadkov. To smo tudi všteliv trenutno veljavno ceno storitev, kije do uporabnikov na položnicah oziromaračunih izražena v višini 21,00EUR/tono oziroma 0,02100 EUR/kg, kar pomeni, da bo podjetje razlikostroškov pri izvajanju javne službe(celotni stroški – lastni prihodki =strošek, zaračunan uporabnikom, oziroma40,78 EUR – 19,78 EUR = 21,00EUR) pokrilo z lastnimi prihodki.Skupna cena izvajanja javne službeodlaganja preostankov predelave odpadkovje tako 116,16 EUR/tono in jev primerjavi z drugimi izvajalci te javneslužbe v Sloveniji dejansko težkoprimerljiva, kajti vsak center za ravnanjez odpadki v Sloveniji ima drugačnostrukturo vrednosti naložb vinfrastrukturo, kar s stroški amortizacijenajbolj vpliva na oblikovanjekončne cene storitve. Vsekakor pasmo tudi glede na pozitivno mnenjeministrstva za okolje in prostor k našipredlagani ceni nekje v pričakovanemokviru cen za tovrstne storitve.Ko govorimo o stroških odlaganjaodpadkov oziroma njihove predelave,pa je treba upoštevati tudi to, daimamo ceno javne službe, v katerospada le mešan komunalni odpad, kiga tako ali drugače povzročajo ljudje,medtem pa, ko govorimo o odpadkihiz dejavnosti, kjer gre za specifičneodpadke, industrijske ali posebne odpadke,pa zgoraj omenjena cena sevedane velja. Čeprav bi želeli tudi v nekaterihdejavnostih, da se ves njihovkomunalni odpad upošteva kot mešanikomunalni odpad s kla<strong>si</strong>fikacijokla<strong>si</strong>čnega mešanega komunalnegaodpada iz gospodinjstva, to preprostoni možno, ker je struktura tegakomunalnega odpada precej drugačnaod običajne strukture, kar ugotavljamona osnovi t. i. sortirnih analiz.Za industrijski oziroma tovrstni odpadtako velja, da so cene oblikovanev skladu s stroški, ki so z obdelavoin odlaganjem tega odpada povezani,pri čemer ne sodelujejo občine z lastnosubvencijo in tudi ni všteto pokritjedela teh cen iz lastnih prihodkovpodjetja.In na koncu naj zapišem, da lahko,tako sem napisal že v začetku, na višinostroškov, povezanih z odlaganjempreostankov komunalnih odpadkov,vplivamo sami na ta način, da večjidel odpadkov ločujemo, saj za ločenozbrane frakcije ni stroškov odlaganja.Franc Cipot,direktor JP Center za ravnanjez odpadki Puconci, d. o. o.
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong>iz naših krajev15. aprila 2010 | Vestnik | 15Tudi letos so pomurski naravovarstveniki poskrbeli za žabe Janez Puch: 5. sejem in razstava pirhovŽabja poroka za namiZaradi dolge zime selitev šele konec marcaKo se je marec poča<strong>si</strong> prevešal v april,so tudi zaščitne mreže za dvoživke,ki smo jih imeli postavljene ob Ledavskemjezeru na regionalni cestiR2-440 v Kraščih in ob lokalni cestiKrašči–Ropoča ter ob ribnikih v Kančevcih,začele vse bolj samevati. Obnjih nas je zjutraj pričakala le redkokatera krastača. Tudi začelo se je podobno,a ko je migracija dosegla vrhunec,smo v enem dnevu čez cestoprenesli več kot 1600 osebkov različnihvrst dvoživk. Letošnja zima je bilanadpovprečno dolga, zato se je tudispomladanska migracija dvoživk namrestišča v primerjavi s prejšnjimileti začela pozno. Prve osebke smoopazili šele 20. marca. Že 23. in 24. jemigracija dosegla vrhunec, 4. aprilapa je bilo že vsega konec.Menimo, da je bila akcija uspešna,saj smo čez cesto prenesli skoraj 6000osebkov. Na teh odsekih smo naštelile okoli 500 povoženih dvoživk, pa šete večinoma na nezavarovanih odsekih,kjer se na glavno cesto priključijopoljske poti. Neposredno ob mrežahje bilo povoženih le 70 osebkov. Mrežeso dostop na cesto preprečile različnimvrstam dvoživk, daleč največ jebilo navadnih krastač, našli smo še sekulje,rosnice, zelene žabe, rege in navadnepupke. Številka bi bila verjetnoše precej višja, a so svojo vlogo dobroopravili podhodi za dvoživke na regionalnicesti R2-440, skozi katere ješlo po ocenah več tisoč osebkov.Letos smo prvič pomoč poiskalina študentskem servisu, lahko pase pohvalimo, da so nam tudi tokratna pomoč priskočili prostovoljci. Želani in tudi letos sta ponoči, ko jebilo dvoživk največ, po cesti ob mrežahpatruljirala Valentina Novak inRobi Bertalanič.V veliko pomoč nam je bila RenataŽnidarič s Cankove, ki je organiziralaučence OŠ Cankova. Skupajz učenci Jasmino Železen, KlementinoKuzma, Lukom Žnidarič, AnejoŽnidarič, Adelo Pintarič, JernejoKuzma in Laro Recek smo ob mrežahpreživeli čudovit konec tedna.Pomagali so nam še Tilen Gomboc izMotovilec, Katja Gomboc iz Gerlinecter Zoja Bajde in Vito Malačič iz Ljubljane.Večino pozornosti smo <strong>si</strong>cer usmerilina zaščitne mreže, vendar smodvoživke reševali tudi drugje. Zelonevarna past za njih so betonski zbiralnikivode ob cestah. Iz dveh takihpasti ob novoasfaltirani cesti nad Ledavskimjezerom smo v treh dneh rešilipreko 100 različnih vrst dvoživk.Pregledali smo tudi druge odseke cest,kjer so tako imenovane črne točke, inŽabja poroka jebila letos šelev prvi toplihaprilskih dneh.Fotografija Kristjan Malačičugotovili, da bo treba naslednje letoakcijo precej razširiti. Zelo zanimivapa so opažanja, kako tip ceste vplivana povoženje. Že na prej omenjeni cestinad Ledavskim jezerom lani, ko jebila ta še makadamska, povoženj skorajni bilo. Letos pa smo tukaj medakcijo zabeležili preko 600 povoženihdvoživk.Tako uspešne akcije pa seveda ne bibilo brez sodelavcev Javnega zavodaKrajinski park Goričko in Občine Cankova,ki so opravili fizično najzahtevnejšidel – postavitev mrež.Kristjan MalačičPrleško društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Janez Puch izLjutomera je pripravilo 5. sejem starodobnih vozil, na katerem je sodelovalo okoli80 prodajalcev iz Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Ponudba je zajemalarezervne avtomobilske in motorne dele, opremo, medalje, značke, diplome, plaketein fotografije. Tako se je minulo nedeljo zbralo veliko obiskovalcev (dopoldne okolitisoč), ki so <strong>si</strong> v klubskih prostorih društva lahko ogledali tudi razstavo pirhov. Med19 udeleženci so bili izbrani trije najboljši – prvo mesto je za svoje izdelke prejelaSimona Grosman iz Radenec, družina Žuman iz Ljutomera je bila druga, MartinaKaučič z Zg. Kamenščaka pa tretja. Za inovativni prikaz so bili nagrajeni učenciosnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci (na posnetku skrajno desno). N. Š.Razstava slik Geze GibičarjaV okrepčevalnici Zvonček v Markišavcih so minuli teden odprli razstavo slik inlikovnih del soboškega slikarja Geze Gibičarja (na sliki). Razstava bo na ogled do2. maja, na otvoritvi pa sta se s svojimi pesmimi predstavila pesnik Karel Turnerin pevec Dušan Horvat - Vajta. T. K.Fotografija Niko ŠoštaričFotografija Jure ZaunekerKar 13 skupin na območni reviji folkloreNa radgonskem območju ne bo zamrlaV organizaciji radgonske območne izpostaveJavnega sklada RS za kulturnedejavnosti in OŠ G. Radgona je potekalav avli radgonske šole tradicionalna Revijafolklore – območno srečanje otroškihin odraslih folklornih skupin zaobčine Apače, G. Radgona, Radenci inSveti Jurij ob Ščavnici. Na srečanju, kiso ga poimenovali Zaplešimo v pomladin ki je do zadnjega kotička napolnilošolske prostore, je sodelovalo kar 13 folklornihskupin (štiri odrasle in devetotroških). Tako se je navdušeni publikipredstavilo preko 150 nastopajočih plesalcev,muzikantov in pevcev s širšegaradgonskega območja. Glede na nastopotroških skupin in tudi na priljubljenostfolklore je jasno, da omenjena kulturnazvrst tukaj nikoli ne bo zamrla, kot jemed drugim povedal slavnostni govornik,radgonski podžupan in ravnateljOŠ G. Radgona Dušan Zagorc.Prireditev je povezovala Nada Žitek,za sceno je poskrbela Danijela Šedivy,zraven pa sta bili tudi strokovni spremljevalkiAleksandra Petrovič (za otroškeskupine) in Tatjana Gorjup (za odrasleskupine), ki sta ocenili najboljše»izdelke«. A tudi oni sta bili zadovoljniz videnim oz. tistim, kar so ustvarileskupine.O. B.Fotografija Oste BakalNastopilo je tudi devet otroških skupin.Naravna selekcijaSkobec lovigolobeGolobi na številnih stavbah ljutomerskegamestnega središča so prava nadloga.Med drugim jih je bilo videtina poslovni stavbi Segrapa in Domaobrtnikov, izvzeti pa niso bili niti stanovanjskibloki. Naredili so ogromnoškode, predvsem pa neprijetnosti stanovalcem,ki so se vsak dan ubadali sčiščenjem golobjih iztrebkov in perja.Na strehi bloka na Ormoški cesti v Ljutomeruje vsak dan posedala jata, ki ještela tudi po 60 in več golobov. V zadnjemčasu pa jih ni več videti. Zakaj?Zasluga gre ujedi skobcu, ki se z manjšimipticami tudi prehranjuje. Zaradi njese je število golobov bistveno skrčilo. VLjutomeru jih skorajda ni videti …N. Š.Fotografija Uroš Vrbančič
Change language