73,90 - Pomurje.si

8 | Vestnik | 15. aprila 2010 (iz)branowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sibarometerKdo se bo potegoval za župansko mesto v LendaviAnton Balažek boposlušal glas ljudstvaPogled od znotrajPozabljenikovčekDr. Oto LutharDr. Andreja Kovač, raziskovalkain pomurska akademikinja zljubljanske Fakultete za farmacijo,je za svojo doktorsko disertacijoprejela drugo nagrado PhD award2010, to je mednarodna nagradaza genomsko preučevanje za ljudipatogenih mikroorganizmov.Edmund Knupleš, sistemskiadministrator, ki skrbi zaračunalniško omrežje na soboškiUE, je izdelal računalniškiprogram za racionalno poslovanjekmetij. Gre za unikaten program.Kristjan Celec, diplomiraniinženir strojništva, doma izBrezovec, se je mednarodnouveljavil s trirazsežnostnimzajemanjem prostora oziroma3D-digitalizacijo, ki je osnova zanatančno izdelovanje prototipov,med drugim tudi vsadkov in protez.Kaja Tuškei iz Tropovec, siceručenka OŠ Tišina, je že tretjičdržavna prvakinja v hitremin zanesljivem računanju napamet. Konec aprila se boudeležila svetovnega prvenstvav Rigi – glavnem mestu Latvije.Zdenko Podlesnik, nekdanjiprokurist Mure, je bil ovadenzaradi konverzije 4,1 milijonaevrov vredne terjatve vdokapitalizacijo hčerinske družbeTrendline. To je samo edenod tovrstnih poslov, sicer paje bilo po poslovnih poročilihtakih manevrov kar nekaj.Jozsef Mursics o kandidaturi resno razmišlja – Civilna iniciativa za Lendavo negre v boj, bo pa nekomu pomagalaLendavska občina je v letih, ko jena župansko mesto sedel mag. AntonBalažek, dosegla velik in tudi merljivnapredek ter uspešno izpeljala številneprojekte. To mnoge občane utrjujev prepričanju, da v primeru ponovnekandidature na jasenskih županskihvolitvah aktualni župan ne bo imelenakovrednega tekmeca. A pod koprenosplošnega prepričanja o uspešnostiin zato nepremagljivosti sedanjega županasi je Anton Balažek s svojim načinomvodenja občine, ki ga nekaterioznačujejo kot vladanje s trdo roko,nekompromisno in celo avtoritarno,vendarle nabral zamere tako pri določenihinteresnih skupinah kot političnihstrankah, ki tlijo in čakajo napravi trenutek, da bodo akterji z njiminapolnili jadra novemu človeku. Ali sebo kot pravi trenutek razkril prav častokratnih županskih volitev, sedaj šene moremo reči, še manj, ali bi bil tudinov veter dovolj močan, da bi odpihnilAntona Balažka.Imena morebitnih županskih kandidatovso že zaokrožila tudi v lendavskemkoncu, vendar o napovedanihkandidaturah še ni mogoče govoriti, šemanj o začetih volilnih kampanjah. Zaogrevanje pa smo vendarle zbrali izjavemorebitnih kandidatov ali posameznikov,ki bi jih na tem mestu nekateritudi radi videli. Bodisi z zlonamernihali dobronamernih vzgibov.Sedanji župan mag. Anton Balažekse o tem, ali bo ponovno kandidiral zažupana občine Lendava, še ni odločil,se pa k temu močno nagiba. Odločitevbo odvisna od dobljene podpore, ki paje ne bo iskal pri političnih strankah,ampak v javnosti. In kako bo to predhodnopodporo preveril? Pravi, da obneformalnih izrazih podpore pri ljudeho tem poteka tudi več raziskav, kibodo zbrale mnenja občanov, dokončnoodločitev o kandidaturi pa bo potemsprejel predvidoma konec majaali v juniju.Svetovni dan RomovOrganiziranost pripadnikov romskeskupnosti v Sloveniji in njihovo političnoparticipacijo v občinskih svetih stakot dejavnik, ki postavlja Slovenijo navisoko mesto med evropskimi državamiglede manjšinske politike, na osrednjikulturni prireditvi ob svetovnemdnevu Romov v Murski Soboti poudarilatako predsednik Zveze Romov SlovenijeJožek Horvat - Muc kot tudi slavnostnigovornik, minister za šolstvo inšport ter predsednik vladne komisije zazaščito romske skupnosti Igor Lukšič. Stem se je po Lukšičevem mnenju vzpostavilamožnost, da romska skupnostsama krepi svoj intelektualni, organizacijski,športni in kulturni potencial.»Predvsem od tega je odvisno, kako boromska skupnost živela. Država lahkopri reševanju odprtih vprašanj pomaga,ne more pa narediti nič namesto Romovsamih. Zato je pomembno, da jeeden glavnih ciljev Republike Slovenijena tem področju krepitev moči Romovin njihovih skupnosti na vseh ravneh.Volilni izid, ki ga je Anton Balažekdosegel na zadnjih županskih volitvahpred štirimi leti, ko je nastopal kot neodvisnikandidat s podporo več političnihstrank in tudi dobil dobrih devetdesetodstotkov glasov, se mu sedajzdi skoraj neponovljiv. Pričakuje tudi,da bo v primeru kandidature imel protikandidata,kar bi bilo dobro, saj bi stem volivci imeli možnost izbiranja.Mag. Jozsef Mursics, sedaj tehničnidirektor v družbi Nafta Petrochem, jepotrdil, da mu kandidatura za županskomesto pomeni izziv, in zato o njejtudi zelo resno razmišlja. Dokončneodločitve še ni sprejel, čeprav ga jeklicalo že več političnih strank, ki sotudi napovedale, da ga bodo na volitvahpodprle.Vodenje občine je zanj zelo resno inodgovorno delo, zato tako jemlje tudimorebitno kandidaturo. Če bo vstopilv volilno kampanjo, bo v njej ostal le vprimeru ali do takrat, dokler bo ta nadostojni ravni.Nikola Gerič, pobudnik za ustanovitevCivilne iniciative za Lendavo innjen vodja, je na ustanovnem zboruoktobra lani napovedal, da se bodo toleto tudi aktivno vključili v volilni bojna lokalni ravni. Danes pravi, da Civilnainiciativa za Lendava v to ne bo šla,lahko pa da bo komu pri tem pomagala.Koga bodo podprli, sedaj še nemore povedati, ker je še prezgodaj, čepravime županskega kandidata, ki biga bili pripravljeni podpreti, že imajo.Nikola Gerič odločitve o tem, ali botudi sam kandidiral, še ni sprejel.Med imeni za morebitnega županskegakandidata se je v javnosti pojavilotudi ime Ivana Koncuta, občinskegasvetnika in predsednika športnegadruštva Dokonca. Ivan Koncut je potrdil,da ga nekateri iz takšnih ali drugačnihrazlogov uvrščajo med morebitnežupanske kandidate, vendar o temsam ne daje nobenih izjav.Majda HorvatPotrebno bo še veliko delaUkrepi iz programa pričakovani v šestih mesecihLe tako bodo Romi lahko artikuliralisvoje interese in uveljavili svoje potrebeter jih spravili v politični sistem.«Kljub temu pa Muc opozarja na razlikomed pravno zagotovljeno zaščito romskeskupnosti in na spoštovanje pravicromske skupnosti v praksi ter na naraščajočepojave romofobije in diskriminacije.»Veseli me, da med nami prihajado spoznanja, da naš položaj ne morebiti odvisen samo od dobre volje občin,v katerih živimo, in od pomoči države,ampak moramo predvsem sami boljeposkrbeti zase in se v ta namen boljeorganizirati,« je še povedal Muc, ki opozarja,da še zmeraj velik del slovenskihRomov živi v težkih socialnih razmerah,predvsem zaradi revščine, neizobraženostiin diskriminiranosti. »Zaposlenihje le peščica, kar tri četrtine pa jih je šezmeraj odvisnih od socialne pomoči države.Tako državni organi kot lokalneskupnosti pripadnikom romske skupnostiše veliko dolgujejo.« Muc se jedotaknil tudi nedavno sprejetega Naci-Fotografije Nataša JuhnovAnton Balažek,sedanji županLendave, šebrez odločitve okandidaturi zažupana. Če se boodločil, bo iskalpodporo javnosti.Nikola Gerič,pobudnik zaustanovitevCivilne iniciativeza Lendavo,napovedujeaktivno vključitevv volilni boj nalokalni ravni.Ivan Koncut,občinskisvetnik, možnekandidature nekomentira.Mag. JozsefMursics, tehničnidirektor v družbiNafta Petrochem,potrjuje, da mukandidatura zažupansko mestopomeni izzivin zato o njejtudi zelo resnorazmišlja.»To ni samo praznikRomov, ampak praznikcele Slovenije,« jena osrednji kulturniprireditvi ob svetovnemdnevu Romov vdvorani tretje osnovnešole v Murski Sobotipoudaril slavnostnigovornik, minister zašolstvo in šport IgorLukšič.onalnega programa ukrepov za Romein pozval k njegovemu čimprejšnjemuuresničevanju oz. k pripravi podrobnihpodročnih programov in ukrepov v šestihmesecih.Timotej MilanovPostavitev spomenika, s katerimsmo želeli ohraniti spomin na leta1944 izginulo judovsko skupnostPrekmurja, je doživela presenetljivovelik odziv. Še posebej prijetno so naspresenetili spontani izrazi zadoščenja.Velika večina ljudi, ki nas je poiskala potem dogodku, se je spomenika namrečodkrito razveselila, nekateri so biliganjeni, vsem pa se je zdela pobuda,da se v Sloveniji s posebnim pomnikomspomnimo na Holokavst, zelo primerna.Prav tako je našo pobudo razumeti kotzavzemanje za spomin na vse izgnaneJudinje in Jude Prekmurja, ne glede nato, od kod so jih izgnali … Kot obsodboantisemitizma ter razčlovečenja inpreganjanja Judov ne glede na čas inprostor …Pozitivni odziv nas je prijetno presenetiltudi zato, ker smo se od vsega začetkazavedali, da večina izgnanih in pobitihni bila odpeljana s te postaje, temvečizpred sinagog ali z drugih železniškihpostaj. Glede na to je bila naša odločitevizrazito arbitrarna, saj nas pri iskanjulokacije niso vodila le historičnopreverljiva dejstva, temveč sporočilnostin odmevnost. Zavedali smo se, daspomenik ali spominska plošča nakateri koli drugi prekmurski postaji,pokopališču, sinagogi ... ne bo doseglatoliko ljudi, kot jih lahko doseže pravna tej postaji. Na koncu sta odločilareakcija ene od udeleženk teh grozljivihtransportov in mnenje nekaterihposameznic in posameznikov, kita del zgodovine Prekmurja precejdobro poznajo. Podobno velja zaodločitev za kovček in ne za torboali culo, čeprav je bilo kovčkov v tehtransportih verjetno še najmanj. Privsem skupaj torej ni šlo in ne gre nitiza nepoznavanje zgodovinskih dejstevniti za »dokumentiranje na podlagiže objavljenih, a neverodostojnihpodatkov«, kar počnemo zgodovinarji»v svojih udobnih kabinetih«, in šenajmanj za »zavajanje javnosti«, kotje v svojem komentarju (Vestnik 4. 2.2010, str. 2) zmotno zapisal gospodBojan Zadravec. Mimogrede, njegoviočitki so še toliko bolj neumestni inžaljivi, ker smo podatke o imenih inštevilu odpeljanih dobili od članiceslovenske judovske skupnosti. Toda boljod njegovega žongliranja s številkami,ki je v primeru holokavsta še kakoproblematično, me je presenetilnjegov sklep, da nekateri ljudje oholokavstu dvomijo zaradi »površnih«zgodovinarjev. Zaradi sedemdesetihlet sprenevedanja in ignoriranjaspomina na uničenje prekmurskejudovske skupnosti se tako tudi tokratna tapeti niso znašli storilci in kasnejšinegacionisti ter revizionisti, temveč tisti,ki smo postavili spomenik na napačnemkoncu mesta!?Kaj pa, če se na koncu zares izkaže, dapodatki judovske skupnosti niso do pikenatančni, in je bilo judovskih žrtev izPrekmurja manj kot petsto? In kaj čebomo na koncu zares ugotovili, da se jihje vrnilo domov več kot deset odstotkov?Bo po morebitnih ugotovitvah te vrsteta dogodek manj strašen? Bodo preživeliin njihovi potomci lažje premagovalitravmo, ki jo je povzročil genocid?Ne verjamem. Sicer pa tistim, ki jihzares zanima nevarnost revizionizmain negacionizma, priporočam branjeresnih razprav in ne polemike okolilokacije in številk. Vsako prizadevanjeza zmanjšanje števila pobitih inbanaliziranje okoliščin holokavstanamreč ne pomeni samo žalitvespomina na žrtve, temveč jo je mogočerazumeti kot vnovično (tokrat simbolno)nasilje nad judovsko skupnostjo.