8 | Vestnik | 15. aprila 2010 (iz)branowww.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong>barometerKdo se bo potegoval za župansko mesto v LendaviAnton Balažek boposlušal glas ljudstvaPogled od znotrajPozabljenikovčekDr. Oto LutharDr. Andreja Kovač, raziskovalkain pomurska akademikinja zljubljanske Fakultete za farmacijo,je za svojo doktorsko disertacijoprejela drugo nagrado PhD award2010, to je mednarodna nagradaza genomsko preučevanje za ljudipatogenih mikroorganizmov.Edmund Knupleš, <strong>si</strong>stemskiadministrator, ki skrbi zaračunalniško omrežje na soboškiUE, je izdelal računalniškiprogram za racionalno poslovanjekmetij. Gre za unikaten program.Kristjan Celec, diplomiraniinženir strojništva, doma izBrezovec, se je mednarodnouveljavil s trirazsežnostnimzajemanjem prostora oziroma3D-digitalizacijo, ki je osnova zanatančno izdelovanje prototipov,med drugim tudi vsadkov in protez.Kaja Tuškei iz Tropovec, <strong>si</strong>ceručenka OŠ Tišina, je že tretjičdržavna prvakinja v hitremin zanesljivem računanju napamet. Konec aprila se boudeležila svetovnega prvenstvav Rigi – glavnem mestu Latvije.Zdenko Podlesnik, nekdanjiprokurist Mure, je bil ovadenzaradi konverzije 4,1 milijonaevrov vredne terjatve vdokapitalizacijo hčerinske družbeTrendline. To je samo edenod tovrstnih poslov, <strong>si</strong>cer paje bilo po poslovnih poročilihtakih manevrov kar nekaj.Jozsef Mur<strong>si</strong>cs o kandidaturi resno razmišlja – Civilna iniciativa za Lendavo negre v boj, bo pa nekomu pomagalaLendavska občina je v letih, ko jena župansko mesto sedel mag. AntonBalažek, dosegla velik in tudi merljivnapredek ter uspešno izpeljala številneprojekte. To mnoge občane utrjujev prepričanju, da v primeru ponovnekandidature na jasenskih županskihvolitvah aktualni župan ne bo imelenakovrednega tekmeca. A pod koprenosplošnega prepričanja o uspešnostiin zato nepremagljivosti sedanjega župana<strong>si</strong> je Anton Balažek s svojim načinomvodenja občine, ki ga nekaterioznačujejo kot vladanje s trdo roko,nekompromisno in celo avtoritarno,vendarle nabral zamere tako pri določenihinteresnih skupinah kot političnihstrankah, ki tlijo in čakajo napravi trenutek, da bodo akterji z njiminapolnili jadra novemu človeku. Ali sebo kot pravi trenutek razkril prav častokratnih županskih volitev, sedaj šene moremo reči, še manj, ali bi bil tudinov veter dovolj močan, da bi odpihnilAntona Balažka.Imena morebitnih županskih kandidatovso že zaokrožila tudi v lendavskemkoncu, vendar o napovedanihkandidaturah še ni mogoče govoriti, šemanj o začetih volilnih kampanjah. Zaogrevanje pa smo vendarle zbrali izjavemorebitnih kandidatov ali posameznikov,ki bi jih na tem mestu nekateritudi radi videli. Bodi<strong>si</strong> z zlonamernihali dobronamernih vzgibov.Sedanji župan mag. Anton Balažekse o tem, ali bo ponovno kandidiral zažupana občine Lendava, še ni odločil,se pa k temu močno nagiba. Odločitevbo odvisna od dobljene podpore, ki paje ne bo iskal pri političnih strankah,ampak v javnosti. In kako bo to predhodnopodporo preveril? Pravi, da obneformalnih izrazih podpore pri ljudeho tem poteka tudi več raziskav, kibodo zbrale mnenja občanov, dokončnoodločitev o kandidaturi pa bo potemsprejel predvidoma konec majaali v juniju.Svetovni dan RomovOrganiziranost pripadnikov romskeskupnosti v Sloveniji in njihovo političnoparticipacijo v občinskih svetih stakot dejavnik, ki postavlja Slovenijo navisoko mesto med evropskimi državamiglede manjšinske politike, na osrednjikulturni prireditvi ob svetovnemdnevu Romov v Murski Soboti poudarilatako predsednik Zveze Romov SlovenijeJožek Horvat - Muc kot tudi slavnostnigovornik, minister za šolstvo inšport ter predsednik vladne komi<strong>si</strong>je zazaščito romske skupnosti Igor Lukšič. Stem se je po Lukšičevem mnenju vzpostavilamožnost, da romska skupnostsama krepi svoj intelektualni, organizacijski,športni in kulturni potencial.»Predvsem od tega je odvisno, kako boromska skupnost živela. Država lahkopri reševanju odprtih vprašanj pomaga,ne more pa narediti nič namesto Romovsamih. Zato je pomembno, da jeeden glavnih ciljev Republike Slovenijena tem področju krepitev moči Romovin njihovih skupnosti na vseh ravneh.Volilni izid, ki ga je Anton Balažekdosegel na zadnjih županskih volitvahpred štirimi leti, ko je nastopal kot neodvisnikandidat s podporo več političnihstrank in tudi dobil dobrih devetdesetodstotkov glasov, se mu sedajzdi skoraj neponovljiv. Pričakuje tudi,da bo v primeru kandidature imel protikandidata,kar bi bilo dobro, saj bi stem volivci imeli možnost izbiranja.Mag. Jozsef Mur<strong>si</strong>cs, sedaj tehničnidirektor v družbi Nafta Petrochem, jepotrdil, da mu kandidatura za županskomesto pomeni izziv, in zato o njejtudi zelo resno razmišlja. Dokončneodločitve še ni sprejel, čeprav ga jeklicalo že več političnih strank, ki sotudi napovedale, da ga bodo na volitvahpodprle.Vodenje občine je zanj zelo resno inodgovorno delo, zato tako jemlje tudimorebitno kandidaturo. Če bo vstopilv volilno kampanjo, bo v njej ostal le vprimeru ali do takrat, dokler bo ta nadostojni ravni.Nikola Gerič, pobudnik za ustanovitevCivilne iniciative za Lendavo innjen vodja, je na ustanovnem zboruoktobra lani napovedal, da se bodo toleto tudi aktivno vključili v volilni bojna lokalni ravni. Danes pravi, da Civilnainiciativa za Lendava v to ne bo šla,lahko pa da bo komu pri tem pomagala.Koga bodo podprli, sedaj še nemore povedati, ker je še prezgodaj, čepravime županskega kandidata, ki biga bili pripravljeni podpreti, že imajo.Nikola Gerič odločitve o tem, ali botudi sam kandidiral, še ni sprejel.Med imeni za morebitnega županskegakandidata se je v javnosti pojavilotudi ime Ivana Koncuta, občinskegasvetnika in predsednika športnegadruštva Dokonca. Ivan Koncut je potrdil,da ga nekateri iz takšnih ali drugačnihrazlogov uvrščajo med morebitnežupanske kandidate, vendar o temsam ne daje nobenih izjav.Majda HorvatPotrebno bo še veliko delaUkrepi iz programa pričakovani v šestih mesecihLe tako bodo Romi lahko artikuliralisvoje interese in uveljavili svoje potrebeter jih spravili v politični <strong>si</strong>stem.«Kljub temu pa Muc opozarja na razlikomed pravno zagotovljeno zaščito romskeskupnosti in na spoštovanje pravicromske skupnosti v prak<strong>si</strong> ter na naraščajočepojave romofobije in diskriminacije.»Veseli me, da med nami prihajado spoznanja, da naš položaj ne morebiti odvisen samo od dobre volje občin,v katerih živimo, in od pomoči države,ampak moramo predvsem sami boljeposkrbeti zase in se v ta namen boljeorganizirati,« je še povedal Muc, ki opozarja,da še zmeraj velik del slovenskihRomov živi v težkih socialnih razmerah,predvsem zaradi revščine, neizobraženostiin diskriminiranosti. »Zaposlenihje le peščica, kar tri četrtine pa jih je šezmeraj odvisnih od socialne pomoči države.Tako državni organi kot lokalneskupnosti pripadnikom romske skupnostiše veliko dolgujejo.« Muc se jedotaknil tudi nedavno sprejetega Naci-Fotografije Nataša JuhnovAnton Balažek,sedanji županLendave, šebrez odločitve okandidaturi zažupana. Če se boodločil, bo iskalpodporo javnosti.Nikola Gerič,pobudnik zaustanovitevCivilne iniciativeza Lendavo,napovedujeaktivno vključitevv volilni boj nalokalni ravni.Ivan Koncut,občinskisvetnik, možnekandidature nekomentira.Mag. JozsefMur<strong>si</strong>cs, tehničnidirektor v družbiNafta Petrochem,potrjuje, da mukandidatura zažupansko mestopomeni izzivin zato o njejtudi zelo resnorazmišlja.»To ni samo praznikRomov, ampak praznikcele Slovenije,« jena osrednji kulturniprireditvi ob svetovnemdnevu Romov vdvorani tretje osnovnešole v Murski Sobotipoudaril slavnostnigovornik, minister zašolstvo in šport IgorLukšič.onalnega programa ukrepov za Romein pozval k njegovemu čimprejšnjemuuresničevanju oz. k pripravi podrobnihpodročnih programov in ukrepov v šestihmesecih.Timotej MilanovPostavitev spomenika, s katerimsmo želeli ohraniti spomin na leta1944 izginulo judovsko skupnostPrekmurja, je doživela presenetljivovelik odziv. Še posebej prijetno so naspresenetili spontani izrazi zadoščenja.Velika večina ljudi, ki nas je poiskala potem dogodku, se je spomenika namrečodkrito razveselila, nekateri so biliganjeni, vsem pa se je zdela pobuda,da se v Sloveniji s posebnim pomnikomspomnimo na Holokavst, zelo primerna.Prav tako je našo pobudo razumeti kotzavzemanje za spomin na vse izgnaneJudinje in Jude Prekmurja, ne glede nato, od kod so jih izgnali … Kot obsodboantisemitizma ter razčlovečenja inpreganjanja Judov ne glede na čas inprostor …Pozitivni odziv nas je prijetno presenetiltudi zato, ker smo se od vsega začetkazavedali, da večina izgnanih in pobitihni bila odpeljana s te postaje, temvečizpred <strong>si</strong>nagog ali z drugih železniškihpostaj. Glede na to je bila naša odločitevizrazito arbitrarna, saj nas pri iskanjulokacije niso vodila le historičnopreverljiva dejstva, temveč sporočilnostin odmevnost. Zavedali smo se, daspomenik ali spominska plošča nakateri koli drugi prekmurski postaji,pokopališču, <strong>si</strong>nagogi ... ne bo doseglatoliko ljudi, kot jih lahko doseže pravna tej postaji. Na koncu sta odločilareakcija ene od udeleženk teh grozljivihtransportov in mnenje nekaterihposameznic in posameznikov, kita del zgodovine Prekmurja precejdobro poznajo. Podobno velja zaodločitev za kovček in ne za torboali culo, čeprav je bilo kovčkov v tehtransportih verjetno še najmanj. Privsem skupaj torej ni šlo in ne gre nitiza nepoznavanje zgodovinskih dejstevniti za »dokumentiranje na podlagiže objavljenih, a neverodostojnihpodatkov«, kar počnemo zgodovinarji»v svojih udobnih kabinetih«, in šenajmanj za »zavajanje javnosti«, kotje v svojem komentarju (Vestnik 4. 2.2010, str. 2) zmotno zapisal gospodBojan Zadravec. Mimogrede, njegoviočitki so še toliko bolj neumestni inžaljivi, ker smo podatke o imenih inštevilu odpeljanih dobili od članiceslovenske judovske skupnosti. Toda boljod njegovega žongliranja s številkami,ki je v primeru holokavsta še kakoproblematično, me je presenetilnjegov sklep, da nekateri ljudje oholokavstu dvomijo zaradi »površnih«zgodovinarjev. Zaradi sedemdesetihlet sprenevedanja in ignoriranjaspomina na uničenje prekmurskejudovske skupnosti se tako tudi tokratna tapeti niso znašli storilci in kasnejšinegacionisti ter revizionisti, temveč tisti,ki smo postavili spomenik na napačnemkoncu mesta!?Kaj pa, če se na koncu zares izkaže, dapodatki judovske skupnosti niso do pikenatančni, in je bilo judovskih žrtev izPrekmurja manj kot petsto? In kaj čebomo na koncu zares ugotovili, da se jihje vrnilo domov več kot deset odstotkov?Bo po morebitnih ugotovitvah te vrsteta dogodek manj strašen? Bodo preživeliin njihovi potomci lažje premagovalitravmo, ki jo je povzročil genocid?Ne verjamem. Sicer pa tistim, ki jihzares zanima nevarnost revizionizmain negacionizma, priporočam branjeresnih razprav in ne polemike okolilokacije in številk. Vsako prizadevanjeza zmanjšanje števila pobitih inbanaliziranje okoliščin holokavstanamreč ne pomeni samo žalitvespomina na žrtve, temveč jo je mogočerazumeti kot vnovično (tokrat <strong>si</strong>mbolno)na<strong>si</strong>lje nad judovsko skupnostjo.
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong>Kristjan Celec o 3D-digitalizaciji(iz)brano15. aprila 2010 | Vestnik | 9barometerOd virtualnega muzejado vsadka za zadnjicoDiplomirani inženir strojništva orje ledino na področju trirazsežnostnega zajemanja prostoraKristjan Celec, letnik 1980, diplomiraniinženir strojništva, ni pričakoval, daga bo poklicna pot zanesla v razmeromanovo področje – trirazsežnostnozajemanje prostora oziroma 3D-digitalizacijo.Pričel je kot mehanik strojnemehanizacije, delovne izkušnje <strong>si</strong> jenabiral tudi v tujini, zadnja tri leta pa sepredvsem ukvarja s hitro izdelavo prototipov,vzvratnim inženiringom in 3Dskeniranjem. »To je nekonvencionalninačin izdelovanja trdih oblik. Gre zakonstrukcije od medicinskih vsadkovpa do recimo bata ali ovojnice,« je čimKaj so hitri prototipiHitra izdelava prototipov (angleškoRapid prototyping), tudiznana kot izdelava trdnih prostihoblik, je avtomatska konstrukcijafizičnih predmetov s 3D-tiskalniki,stereolitografskimi napravamiali <strong>si</strong>stemi selektivnega laserskega<strong>si</strong>ntranja. Pri kreiranju modelase uporabljajo ustvarjene s postopkomračunalniško podprtegakonstruiranja (CAD).bolj preprosto poskušal razložiti sogovornikiz Brezovec. Njegovo osnovnoorodje so 3D-tiskalniki in 3D skenerji.»Če ima nekdo poškodovano uho, muskeniramo zdravo uho, v posebnem računalniškemprogramu obdelamo podatkein izdelamo prototip. Prototip jepravzaprav kalup,« je pojasnil KristijanCelec. Digitalno lahko pripravljajo vse– od vsadkov do protez. »Če <strong>si</strong> z žagoodrežete del tkiva na stegnu, je mojanaloga, da skeniram poškodovano stegnoin zdravo stegno. Razlika med zdravimin poškodovanim delom je podatekza izdelavo vsadka. V tem primerusem torej eden od členov v rehabilitaciji.Zato veliko sodelujemo z zavodomSoča.« 3D-digitalizacija pa ne poznameja. Navsezadnje so tako izdelalitudi avtomobilistično čelado za voznikaformule ena Schumacherja. »Iz podatkovskenograma so oblikovali čelado, kine vpliva na njegove p<strong>si</strong>hofizične sposobnosti.Običajna čelada vas čez nekajčasa začne tiščati, pa tudi sami veste,kako je s tovarniškimi kolesarskimi alimotorističnimi čeladami.« Eden večjihsogovornikovih projektov je VirtualnaEmona, ki ga njegovo podjetjeIb-Procadd, d. o. o., pripravlja skupaj zKristjan Celec:»Če veš, kaj vselahko narediš stehniko, je potemvse le stvardomišljije.«Fotografija Andrej BedekNarodno in univerzitetno knjižnico terMuzejem in galerijami mesta: »S skenogramiizkopanin in posnetki iz zrakasmo sestavili rimsko naselbino, kakršnaje bila v tistem času.« S 3D-digitalizacijoso poskušali zajeti tudi bolnišnico Franja,a jih je prehitela ujma: »Podatke, kijih dobimo s skeniranjem imenujemoskenogrami in predstavljajo digitalnizapis fizične oblike objekta ali predmeta,ki ga lahko uporabimo pri ponovnigradnji oziroma rekonstrukciji. Gre za99-odstotno geometrijsko natančnostobjekta, zapisano v računalniški obliki.«Eno od področij dela ob kulturnidediščini je tudi zlatarstvo: »S pomočjodigitalnih podatkov, ki jih dobimopri skeniranju srednjeveškega lika, lahkoizdelamo prstane ali broške z motivomobjekta, ki smo ga 3D skenirali.»Če veš, kaj vse lahko narediš s tehniko,je potem vse le stvar domišljije,« paje Celec odgovoril na vprašanje o trikihin maskah v filmih Mi<strong>si</strong>ja nemogoče inBrez obraza.Andrej BedekMarjan Maček, pomočnikdirektorja bolnišnice za poslovnezadeve, modro ugotavlja,da so stroški bolnišnice podkontrolo, problem pa je naprihodkovni strani, ker opravljenfizični program realizacije nizadovoljiv. Ali bo realizacijodosegel z določanjem akorda,zaenkrat še ni napovedal.Damijan Jaklin je bil nanedavnem občnem zboruponovno izvoljen za predsednikaPomurske turistične zveze.KobiljeNamestonovogradnjeobnovaProizvodnje v Kon<strong>si</strong>ju nepričakuje nihče večIz Klicnega studia slepih smo poklicalinaključno izbrane telefonske številkena območju Kobilja. V anketi jebilo pripravljenih sodelovati 12 krajanov,ki smo jim postavili tri kratkavprašanja. Zanimalo nas je, kaj storitiz zgradbo nekdanje tovarne (Kon<strong>si</strong>),kje naj bo nov večnamenski objekts prostori občine in čemu bi občinamorala dati večji poudarek.Sedem krajanov Kobilja meni, dabi bilo nekdanjo tovarno Kon<strong>si</strong> trebapreurediti za druge namene, štirjemenijo, da bi bilo treba ponovnozagnati proizvodnjo, in eden je prepričan,da bi bilo nekdanjo tovarnonajbolje prodati. Nov večnamenskiobjekt s prostori občine naj bi bil pomnenju enega sodelujočega v bližiniga<strong>si</strong>lskega doma, prav tako edennam je odgovoril, da naj bo na mestu,kjer je zdaj, deset pa je prepričanih,da je stare prostore treba obnoviti.Da bi občina morala dati večjipoudarek iskanju delovnih mest, jebil odgovor devetih sodelujočih, dvabi večji poudarek namenila gradnjicest in pločnikov, eden pa turističnemuutripu.Vsem, ki ste v anketi sodelovali,se lepo zahvaljujemo. Prejemali stebrezplačne izvode Vestnika, in če biga želeli prebirati še naprej, nas pokličitev Klicni center slepih na številko04 51 16 404 in se nanj naročite.Kaj storiti z zgradbo nekdanjetovarne (Kon<strong>si</strong>)? N=1258%Ponovno zagnati proizvodnjoPreurediti za druge nameneProdati8%Kje naj bo nov večnamenskiobjekt in prostori občine? N=12Na mestu, kjer je sedajV bližini Ga<strong>si</strong>lskega doma83%9%8%34%Obnoviti je potrebno stare prostoreČemu od naštetega biObčina morala dati večjipoudarek? N=12Iskanju delovnih mestTurističnemu utripuIzgradnji cest in pločnikov8% 17%75%Nepravilnosti v beltinski Dolinki?Nadure tudi medbolniškim dopustom?Policisti preiskujejo direktorjevo izplačevanje plačein upravičenost plačila nadurJožef Prša, tiskovni predstavnik pomurskepolicije, je potrdil, da zaradidomnevnih nepravilnosti poteka preiskavav eni od zadrug v Beltincih. Ponaših informacijah se je pod lupo preiskovalcevznašel Mak<strong>si</strong>milijan Gjerek,direktor proizvodno-trgovske zadrugeDolinka Inženiring. Kot smo izvedelineuradno, preiskujejo direktorjevodomnevno previsoko izplačevanje plačglede na podpisano pogodbo. Spornoje menda tudi plačevanje nadur Gjerekuv času, ko je bil na bolniškem dopustu.»Sem brez komentarja,« je bilkratek direktor, ki se je znašel podtežo obtožb. Mak<strong>si</strong>miljan Gjerek je direktorzadruge, ki ima šestnajst članov,predvsem podjetnikov zaključnih del vgradbeništvu, vse od njene ustanovitveleta 1992. Več uradnih informacij zaenkratni na voljo, smo pa vseeno uspeliizvedeti, da so družbeniki naročili revizijoposlovanja zadruge oziroma ravnanjdirektorja. Na izredni seji pa sebodo predvidoma sestali danes.Andrej BedekSocialni demokrati predstavili kandidataza soboškega županaDušan Bencik obljubljaoživitev občinskegagospodarstva»Slabo urejena komunalna infrastrukturav primestnih naseljih«Nekdanji direktor Term 3000 DušanBencik je na tiskovni konferenci predstavilsvojo kandidaturo za župana Mestneobčine Murska Sobota. Bencik bonastopil kot kandidat Socialnih demokratov.Bencik, ki <strong>si</strong>cer z družino živi vNemčavcih, meni, da je treba še velikostoriti glede komunalne infrastrukture vprimestnih naseljih in da soboška občinapod sedanjim vodstvom izgublja kapitalskomoč in vlogo regionalnega središča.»Zaradi pomanjkanja sredstev lahkopričakujemo tudi pomembnejše strukturneprobleme pri izvajanju proračunain programov mestne občine,« je v predstavitvenemgradivu še zapisal Bencik.Pri kandidaturi računa tudi na podporodrugih strank. Na vprašanje, zakaj seje odločil za kandidaturo, Bencik odgovarja,da ima dovolj izkušenj, kondicijein ambicij. Na podlagi svojih dosedanjihizkušenj Bencik meni, da je sposobenuspešno voditi soboško občino.T. M.Marjan Maučec, sekretarDržavnega sveta in vplivenfunkcionar SLS, <strong>si</strong>cer tudi avtoretičnega kodeksa stranke, jeostal formalno brez premoženja,saj je to bilo uspešno prodanona včerajšnji javni dražbi.Če pa je dejansko tudi brezprodanega premoženja, paje že stvar špekulacij.Sonja Kreslin, nova direktoricaZavoda za turizem in šport vRadencih, <strong>si</strong> je zastavila zacilj, da ponovno poveže vse»igralce« turizma in ga vrne nastara pota prepoznavnosti.Jože Obal, direktor družbeAltrad Liv od Sv. Jurija, kljubkrizi v gradbeništvu in zapiranjuvzhodnoevropskih trgovuspeva ohranjati zaposlenostin prodajo njihovega glavnegaizdelka – mešalcev – zapotrebe gradbeništva.