11.07.2015 Views

73,90 - Pomurje.si

73,90 - Pomurje.si

73,90 - Pomurje.si

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

20 | Vestnik | 15. aprila 2010 www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong>Z gumpiči se učimo tujih jezikovPrstanUčili sta nas mamica in babicaPrstan je nakit, ki ga no<strong>si</strong>mo na prstu, po njem je prstanec tudi dobil ime. Nipa narobe, če <strong>si</strong> ga nataknemo na kateri drugi prst roke ali tudi noge. Prstaneno<strong>si</strong>jo ženske in moški, s tem da so moški prstani bolj enostavni kot ženski,ki imajo pogosto tudi dragocene kamne. Prstan s svojo okroglino pomenitudi povezavo, zato <strong>si</strong> ženin in nevesta izmenjata poročne prstane, še prej pazaročne. Tudi planeti, kot je Saturn, imajo lahko prstane ali obroče. Prstanompripisujejo tudi čarobno moč, tak je na primer Prstan Mogote, Arabelin prstanali prstan iz Gospodarja prstanov. Gumpiči velikokrat najdejo izgubljene prstane,toda kaj ko ne vedo, kdo so njihovi lastniki.Angleški jezik: ring (ring)Nemški jezik: Ring (ring)Madžarski jezik: gyűrű (đürü)Španski jezik: anillo (anijo)Italijanski jezik: annello (anello)Francoski jezik: bague (bage)Fotografija:Valerija HorvatZadnjih ur pouka se učenci še posebnoveselijo, takrat so običajno opravljene ževse šolske obveznosti in domače naloge.Ko je lepo vreme, se otroci poigrajo nadvorišču, vča<strong>si</strong>h pa jih tudi kdo obišče.Učencem četrtega in petega razreda DOŠProsenjakovci sta se pri urah podaljšanegabivanja pridružili mamica in babicasošolca Tilna. Zbranim učencem stapokazali, kako se kvačka. In zakaj se nebi tega naučili tudi mladi? Priskrbeli so<strong>si</strong> volno in kvačke ter poskušali iz nitkeustvariti vzorec, ki bi prerasel v prtičekali še kaj drugega. Pa ni bilo tako enostavnoposnemati spretnih prstov Tilnovemamice in babice. Eni so obupali prej,nekateri pa so dobili veselje do tega ročnegadela in se zmenili z obiskovalkamaza nadaljnje poučevanje. S pridno vajo indelom lahko nastane tudi kaj lepega.A. N. R. R.Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota,gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskemvalu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.PomladDraga babica!Zahvaljujem se ti, da mi večkrat priskočišna pomoč in <strong>si</strong> mi vedno na voljo.Zrasel sem zaradi tebe, saj <strong>si</strong> ti rodilamojo mamo, mama pa mene. Hvala,ker me učiš francoščino in da mi dašdenar, ko kam gremo. Hvaležen sem,ker živiš z nami in te lahko vsak danvidim ter ti večkrat kaj prinesem, kotna primer rože za materinski dan indan žena ter darila za rojstni dan. Vem,da ti je težko, če kdaj nagajam in ti povemkaj grdega. Verjemi, da vedno nemislim tako in mi je potem žal. Zahvalitipa se ti moram še zato, ker te skrbizame, in ti obljubim, da ti bom pomagalpo svojih najboljših močeh, ko bošže zelo stara. Rad te imam,tvoj vnuk Erik, 3. a, OŠ BogojinaKo zadiši po pecivuV vrtcih počnejo mar<strong>si</strong>kaj, da vzgojiteljicemalčkom popestrijo že tako čudovitedneve igre in učenja. V Vrtcu Bogojinaso prišli na idejo, da bi skupaj z otrokignetli in pekli ter na koncu slastne sladicetudi pojedli. Takole so se lotili krofov.Priskrbeli so <strong>si</strong> recept, potem pa z mericamimerili moko, drobili kvas v lonček,vlivali mleko, dodajali jajca, sladkor invse potrebno. Nastalo zmes so z drobnimiročicami gnetli in zame<strong>si</strong>li. Potem pačakali in čakali in opazovali, kako je testozačelo vzhajati. To je bil tudi najlepšitrenutek, saj je vsak otrok dobil svojokepo testa in oblikoval kroglico za krof,ki so jo položili na pekač. Vse skupaj paso odnesli v kuhinjo. Ko je iz kuhinje zadišalo,pa so otroške oči kar žarele odveselja.A. N. R. R.Pice na PeciNino Voršič, Gornji Slaveči, 5 letDrobne ročiceso testonajprej gnetlein oblikovalekroglice, potempa so jih kuhariceocvrle, da je vvrtcu zadišalo pokrofih.Živel je mogočni kralj, ki je rad zahajalv restavracije s petimi zvezdicami.Nekega dne se je s svojo vojsko odpravilna goro Peco. Tam so rasli dišečazelišča in okrogle slastne dišeče picena visokih steblih. Kralj Matjaž se jimni mogel upreti in je eno posku<strong>si</strong>l, takšnoz li<strong>si</strong>čkami, ki jih je imel najrajši.Prvič je jedel pico takrat, ko se je poročils svojo drugo ženo iz Italije. Razgla<strong>si</strong>lje, da se bo gora imenovala Pica.No, in to je današnja Peca.Niki Horvat, 9. c, DOŠ I LendavaIzračunaj in poišči pot do ključa!S. P. in A. P.PomladFotografija Marjana KolarSpomladi vse cveti,saj sonce se zbudi,zvončki zazvonijoin trobentice zatrobijo.Otroci se je veselimo,saj zopet zunaj skačemo.Anže Marin in Benjamin Balažic, 5. a,OŠ Bakovci

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!