Oktober - Premogovnik Velenje

RUDARČASOPIS PREMOGOVNIKA VELENJE IN POVEZANIH DRUŽBČakajo nas novi razvojni izzivistran 4Za dobre ideje meje niso pomembnestran 8Varno in zdravo delo za kakovost življenjastran 18Nova obleka Stare elektrarne Velenjestran 28Oktober 20089številkaIzhaja od leta 195355 LETOKTOBER 2008|1

R Za dobre ideje meje niso pomembnestran 8OKTOBER MAJ 2008|2 2008|2Videoprenos iz jame na površinostran 13Za varno in zdravo delostran 16Nova obleka Stare elektrarne Velenjestran 30VSEBINA4 | Čakajo nas novi razvojniizzivi7 | Zahtevne razmere v jami8 | Za dobre ideje meje nisopomembne12| Varčevanje vedno inpovsod13 | Prvi videoprenos iz jamena površino14 | Priprava na to, kar nasčaka15 | Obiska v Črni Gori16 | Varno in zdravo delo zakakovost življenja18| Požar na dizelski črpalkiukročen20| Pridobivanje sredstev zasofinanciranje projektov21| Šola poslovnih znanjPremogovnika Velenje22| Nove možnosti inpriložnosti24| Spoznali smo delovnookolje rudarjev26 | Na obisku: Sandi Osetič28 | Nova obleka Stareelektrarne Velenje30 | Velenjska odkopnametoda v Makedoniji32 | »Na zdravje« z vodo izVelenjskega jezera33 | Naše roke so bile posode34 | Izumiteljsko delo JosefaRessla35 | Vabljeni k vpisugodbeniškega abonmaja36 | Rudarski oktet nagostovanju v Franciji38 | Rudi Strmčnik še kuhaoglje40 | Zdravje:Preobremenjenost

UVODNIKODLOČNEJE NA TRGV Skupini Premogovnik Velenje se sedaj že oziramo v leto 2009 innačrtujemo. Izhodišča so ocena poslovanja do konca leta, razmere inpriložnosti na trgu.S kratko slovesnostjo ob 80-letnici Stare elektrarne Velenje smo v temmesecu predstavili projekt njene revitalizacije in s tem simbolno prešliv drugo fazo projekta, ki se ji reče realizacija. Objekt bo z obnovopridobil idealne razmere za izvajanje pedagoške in raziskovalne dejavnostis področja energetike in alternativnih virov energije, istočasnopa v Šaleški dolini zagotovil vsaj nekaj deset visoko strokovnihdelovnih mest. Ob tem je projekt vzorčen primer možnosti, ki jihprinaša sodelovanje gospodarstva, lokalne skupnosti in pedagoškoznanstvenesfere.Tudi sicer je pred družbo PV Invest investicijsko izredno pestro obdobje.Izgradnja Centra za varstvo odraslih v Topolšici, preureditevsamskega doma v Velenju, stanovanjski kompleks v Mozirju, posodobitevnastanitvenih kapacitet in infrastrukture na Golteh so samoglavne investicije, ki jim bo v naslednjem letu in v tem srednjeročnemobdobju namenjena pozornost. Veliko bo tudi drugih, manjših, pavendar pomembnih projektov.Inženiring dejavnosti morajo, ob dejavnostih, ki so jih ob ustanovitviprenesle iz matične družbe, odkrivati tudi nove možnosti in postopnoširiti svojo prepoznavnost tudi na trgu zunaj Skupine PremogovnikVelenje. Doseči želimo cilj, da se prihodki teh storitev v petih letihpovečajo za 30 odstotkov, kar pa bo mogoče doseči le z odločnejšimtržnim pristopom k zunanjim trgom.Temu cilju sledi tudi družba PV Invest kot celota. Povečevanje prihodkaje temeljna orientacija, vendar pa ne le na račun prodaje nepremičnin,temveč preoblikovanja prihodkov iz tega naslova v noveprograme, s kvalitetnimi delovnimi mesti, ki bodo v nadaljevanju sposobnalastne reprodukcije in nadgradnje.Družba je leto 2008 pričela z 21 zaposlenimi, konec leta nas bo 35,ob koncu srednjeročnega obdobja pa naj bi vsi projekti zagotavljalidelo vsaj 41 zaposlenim. Čaka nas trdo delo, konkurenca je vse večjain agresivnejša, veliko bo tudi dejavnikov, na katere ne bomo imelineposrednega vpliva.Sicer pa me dosedanja rast podjetja in vse priložnosti, ki jih že daneszaznavamo v okolju, navdajajo z zaupanjem v realnost naših ciljevin s ponosom gledam na doseženo v tem kratkem obdobju delovanjadružbe.Drago Potočnik, direktor PV InvestČasopis Premogovnika Velenjein povezanih družb,oktober 2008, številka 9IzdajateljPremogovnik VelenjeRUDARUredništvoGlavna in odgovorna urednica:Diana JanežičNovinarka in lektorica:Dragica MarinšekNaslov: Uredništvo Rudarja,Partizanska 78, 3320 Velenje,tel. 03/899-63-96, fax.03/5869-131e-pošta: diana.janezic@rlv.siUredniški odborTadeja Mravljak Jegrišnik, predsednica,Diana Janežič, glavna inodgovorna urednica, Dragica Marinšek,lektorica, Ivo Hans Avberšek,oblikovalec, Pavel Skornšek,Proizvodnja, Branko Mlinšek, svetdelavcev, Tomo Lipnik, sindikat,Helena Šumah, HTZ IPOblikovanjeIvo Hans Avberšek,Studio HTZ IP, d. o. o., Velenjee-pošta: ivo.avbersek@rlv.siTrženje oglasovStudio HTZ IP, d. o. o., Velenjekontakt: David Koren,tel. 03/5871-774, GSM051-301-634,e-pošta: david.koren@rlv.si;TiskEurograf, d. o. o., VelenjeNaklada4000 izvodovMesečnik Rudar prejemajo zaposleniv Skupini PremogovnikVelenje in člani Kluba upokojencevPremogovnika Velenjebrezplačno. Davek na dodanovrednost po stopnji 8,5 %. Poštninaplačana pri pošti 3320.NASLOVNICA:Na odkopu v jami Mramor,foto Diana JanežičOKTOBER 2008|3

vzdrževanja …Prav tako velik prihranek stroškovpri izdelavi jamskih prog in drugihdel, ki jih je treba opraviti pred začetkomdelovanja odkopa, pomenidaljšanje odkopov; prvi tak poskusimamo sedaj na odkopu G2/B. To jevelik razvojni korak.«Rudar: »Premog bomo v Šaleški doliniodkopavali še do leta 2040. Vloga,cena premoga v Evropi rasteta,tu pa so tudi priložnosti za prodajonašega znanja izven domovine.«Dr. Medved: »Več kot deset let je,odkar smo zakorakali v države JVEvrope in začeli iskati tržišča zaprodajo naših znanj. Enega od tehprojektov smo sedaj uresničili; 25.septembra smo uradno pričeli z odkopavanjemv rudniku Mramor vTuzli. V Tuzli imajo tudi površinskekope premoga, vendar veliko stavijona podzemno pridobivanje, ker je tapremog kvalitetnejši.Bosanski rudarji so me presenetiliz žarom, s katerim so spremljali taprojekt, kako so jih razveselili prviuspehi in kako so pripravili slovesnostob začetku delovanja odkopa.Nanjo so prišli predsednik vlade FederacijeBiH, minister za energetiko,rudarstvo in industrijo ter domala vsidirektorji rudarskih in energetskihpodjetij.Realizacija projekta dobro poteka. Vposkusnem obratovanju je po pogodbitreba dnevno zagotavljati 1.050ton premoga. Sodelavci me obveščajo,da je bila ta količina večkratpresežena; v soboto, 11. oktobra, so,na primer, pridobili kar 2.100 ton inimeli 7 metrov dnevnega napredka,kar je za ta, 60-metrski odkop, veliknapredek.Ravno danes (23. oktobra, op.p.) ježe bil izpolnjen pogodbeno dogovorjeniplan proizvodnje.S kolegi iz Rudnikov Kreka se žedogovarjamo o opremljanju še enegatakšnega odkopa. Nekaj želez vognju pa imamo tudi v sosednjihpremogovnikih v Brezi in Kaknju.Prav tako vidim priložnosti v srbskihpremogovnikih. Tudi v Srbiji so seodločili, da bodo od osmih sedajdelujočih jamskih kopov vsaj tri modernizirali.Sodeloval sem na nekaterihkonferencah o energetiki v tehdržavah, obiskal odgovorne ljudi vJV regiji, v to območje je odšlo navezovatistike tudi nekaj naših sodelavcevin po podatkih, ki jih dobivam,domači premog v regiji pridobiva naveljavi.«Rudar: »Kakšna pa je vizija razvojahčerinskih družb, na katerih temeljipovečevanje prihodka v SkupiniPremogovnik Velenje?«Dr. Medved: »V začetku leta 2008smo si zadali zahtevni cilj, da kotskupina v prihodnjem srednjeročnemobdobju do leta 2012 ustvarimo30 odstotkov več prihodka kotsedaj. To pred naše hčerinske družbepostavlja težko nalogo, saj »napremogu« prihodka ni mogoče velikopovečevati.Lani smo ustvarili skupaj okoli 163 milijonovevrov prihodka, letos jih bomonekaj več kot 170 milijonov, v letu2012 pa prek 211 milijonov. Te noveprihodke je treba ustvarjati predvsemizven Skupine, na drugih trgih.Sem optimist in to moramo biti tudivsi skupaj. Ustvarjanje novih prihodkovprinaša tudi nova delovnamesta. Pri pridobivanju premoga sev Šaleški dolini, in tako je tudi drugodpo svetu, zaradi modernizacijein avtomatizacije procesov, uvajanjasodobnih tehnoloških rešitev,zmanjšuje število zaposlenih. Zanašo regijo, ki je v veliki meri odvisnaod energetike, bi to sčasomapomenilo ukinjanje velikega številadelovnih mest. Poskrbeti moramo,da jih bomo ustvarjali v drugih dejavnostih,in to delovna mesta z večjododano vrednostjo.«Rudar: »Vrniva se v podjetje. Obnačrtih za razvoj jame načrtujetetudi reorganizacijo delovnega časa.Projekt smo poimenovali 303 delovnidnevi. Kaj je njegov namen?«Dr. Medved: »Odkopna polja sekoncentrirajo na vedno manjši površini.Zaradi medsebojnih vplivov jetežko istočasno pripravljati nov odkopin hkrati odkopavati na odkopuv bližini.V številu delovnih dni, kot jih imamosedaj, je potrebna prevelika koncentracijaproizvodnje. Naši izračuniso pokazali, da je treba obratovanjepremogovnika raztegniti na 303 delovnedneve, kot smo projekt poimenovali.Dejansko bodo zaposleni ševedno delali približno toliko delovnihdni kot sedaj, vendar v turnusih.Seveda ostajajo proste nedelje, prazniki,napovedani prosti dnevi intudi kolektivni dopust.V tem sistemu bomo namesto na trehhkrati delujočih odkopih delali nadveh, tretjega pa bomo pripravljali.Takšen delovnik bo nudil možnostiboljšega planiranja in obvladovanjaodkopne fronte, manjši bodo medsebojnivplivi pri izdelavi objektovin odkopavanju, potrebna povprečnadnevna proizvodnja bo za 4.500ton nižja, to pa prinaša manjše koničneobremenitve pri transportupremoga.Novi urnik prinaša manjše klimatskeobremenitve na odkopu in manjšekonične obremenitve sistema prezračevanja,boljše izkoristke transportnein druge opreme ter večjoprisotnost ljudi v jami, predvsem paveč delovnih dni na razpolago za izvajanjepotrebnih del.Turnusni sistem pa, seveda, prinašatudi organizacijske spremembev način delovanja premogovnika intudi v življenje posameznika.«Rudar: »Prenovili smo tudi sistemakordov, kjer so zaposleni opozarjalina potrebne spremembe!«Dr. Medved: »V relativno kratkemčasu smo naredili velik korak naprejv našem sistemu akordov. Posebnastrokovna skupina je zelo prizadevnodelala in pripravila nova izhodišča.Sistem akordov sedaj analiziramoin delamo primerjave in verjamem,da bomo kmalu sistem lahko začeliuporabljati.Z novim pravilnikom bomo odpravilinekatera nesorazmerja tudi na pripravskihdeloviščih. Novost je tudi uvedbaposebnega dodatka za odkope inpriprave oziroma za vsa izpostavljenamesta, kjer bomo uvedli posebendodatek za zahtevnejše delovne razmere,ki bo pripadal vsem, ki se bodonahajali na takšnem delovišču.S tem postopoma že izpolnjujemoobljubo, da bomo delo rudarjevustrezno ovrednotili. Premog iz Velenjaje zelo pomemben sestavni delpreskrbe slovenskega trga z električnoenergijo in ne vidim razloga,da bi bile plače rudarjev slabše vrednotenekot v drugih delih slovenskegaelektroenergetskega sektorja.«Rudar: »Ob siceršnjem zmanjševa-OKTOBER 2008|5

AKTUALNI INTERVJUnju števila zaposlenih tudi zaposlujemo,predvsem sodelavce v jami.Se bo ta trend še nadaljeval in alibomo ob novih načrtih zaposlovalitudi kadre drugih profilov?«Dr. Medved: »Še bomo zaposlovali.Govorimo o prihodnjih treh, štirihdesetletjih delovanja Premogovnikain pri tem moramo ob vsej mehanizacijiin sodobni tehnologiji nareditidelovna opravila v jami, to je delorudarjev, elektrikarjev in strojnikov,zanimiva za mlado generacijo. Obuvedbi turnusnega delovnika bomopotrebovali še eno ekipo sodelavcevin na nekaterih delovnih mestihv jami se bo število zaposlenih povečalo.To je z vidika zaposlitvenihmožnosti v naši dolini koristno.Skupno število zaposlenih v PremogovnikuVelenju bo še naprej padalo,večale pa se bodo zaposlitvenemožnosti v hčerinskih podjetjih.Skupina Premogovnik Velenje bopostopoma skupno število zaposlenihvečala. Vidim precej priložnostiza zaposlitev visoko strokovnih kadrov;paradoks je, da smo že imelirazpise, pa ustreznega kadra ne dobimo.«Rudar: »Ko že govoriva o zaposlenih- kako se obnese dan odprtihvrat? Lahko pomagate?«Dr. Medved: »Dan odprtih vrat vsakčetrtek zjutraj se obnese. Nekatereprobleme lahko pomagam reševati,velikokrat pa tudi ne morem pomagati.Vsakega sodelavca pa poslušamin ga napotim na ustrezno mesto popomoč.«Rudar: »Aktivnosti vodstva PremogovnikaVelenje močno občuti tudilokalna skupnost, saj smo izpeljali velikodogodkov, odmevnih akcij. Je zavas in za podjetje to pomembno?«Dr. Medved: »Pomembno je, da jePremogovnik Velenje dobro vpet vlokalno okolje. Da pa je sodelovanjez okoljem dvosmerna cesta, sem ževečkrat poudaril.Če se ozrem v pretekla leta, je šelPremogovnik v tem smislu skozi različnefaze. Vsak direktor in z njimvodstvena ekipa je imela drugačneprioritete in drugo problematiko, kijo je bilo treba razreševati. Skupnaocena pa je, da smo v Šaleški doliniin v Premogovniku vedno znali samipravočasno ocenjevati, kaj so potrebnesmeri razvoja in se tudi ustreznoravnati.Mnoge aktivnosti, ki smo jih izpeljaliv zadnjem letu, kažejo, da moramorazvoju v sodelovanju z lokalnoskupnostjo posvečati posebno pozornost,če želimo omogočati noveprograme in večati zaposlitvene možnostiza naše otroke.«Rudar: »Kako sodelujete z organisoupravljanja in kaj vam mnenjafoto Hanssindikata in sveta delavcev ob vsehspremembah v podjetju pomenijo?«Dr. Medved: »Sodelovanje, posvetovanjes sindikatom in svetom delavcevin tudi nasploh z zaposlenimimi veliko pomeni. Temu posvečamveliko časa. Seveda pa je pri temtreba znati prisluhniti drug drugemu.Tako kot naj bi direktor prisluhnilpredstavnikom zaposlenih, najbi tudi oni prisluhnili podatkom, vkakšni situaciji se nahaja podjetje.S skupnim dogovarjanjem, analizoproblema, razpravo o možnostih zaskupno dobro se da najti pravo rešitev.Opažam pa, da je največkrat zanejevoljo kriva slaba informiranostin da informacije do zaposlenih nepridejo pravočasno ali so celo popačene.To skušam popravljati tudi, koobiskujem različna delovišča zunajin v jami pa tudi na terenu na našihzunanjih deloviščih izven Velenja intudi izven Slovenije.Mene lahko zaposleni vedno in vsevprašajo. Odgovoril bom po svojihnajboljših močeh. Tudi dan odprtihvrat direktorja je navsezadnje temunamenjen. Ugotavljam, da je možnomarsikateri problem ali navidezenspor, nesporazum, rešiti že, česi sobesedniki prisluhnejo, kaj kdopravzaprav želi povedati.«Diana JanežičOKTOBER 2008|6

ZAHTEVNE RAZMERE V JAMIV skladu s planom odkopa premoga za letos je bil zelo velik delež namenjenjesenskemu delu pridobivanja premoga. Vendar so se vsi trije delujočiodkopi srečali s težavami.Stanje in razmere je povzel tehničnidirektor mag. Marjan Kolenc:»Obratujejo trije odkopi: -120/A vjužnem krilu jame Preloge, G2/B vsevernem krilu jame Preloge in ploščaY v jami Pesje.Na odkopu -120/A, ki je začel zdelom v septembru, smo do sredineoktobra delali v štirih izmenah,zdaj pa znova v treh. Čelo je dolgole 110 metrov, a je dajalo izrednodobre rezultate. Razmere na odkopu,ki bo deloval do konca aprila, sozelo zahtevne; sloj je včasih rušljiv,včasih je stena zelo trda.V severnem krilu jame Preloge jeodkop G2/B, o katerem letos velikogovorimo, saj bo to najdaljši odkopv zgodovini Premogovnika Velenje.Sredi septembra smo prišli do faze, vkateri smo pričeli montažo njegovegadaljšanja. Montaža je bila zahtevnain otežena, saj je prišlo do velikihdeformacij v novi montažni komori.Novi odkop prinaša velike prihranke,ker je z umestitvijo takšnega odkopatreba izdelati zgolj na enemnivoju 1.600 m etažnih prog manj.Načrtovana proizvodnja na odkopuG2/B je okrog 7.000 t/dan.Na širino 210 metrov je prešel v drugipolovici oktobra in s to širino boodkopaval 16 delovnih dni ter imelnapredek 82 metrov, pridobljenegapa bo 104.000 tone premoga. Natobomo odkop skrajšali na dolžino192 metrov in odkopavali premog57 delovnih dni, pridobili pa naj biše 346.000 ton premoga. Odvisnood napredka naj bi odkop delal dozačetka marca.Najbolj pestro je dogajanje na ploščiY v jami Pesje. To je talninski odkop,za katerega smo načrtovali, da bo vcelem letu najbolj produktiven. Nanjem naj bi pridobili 1,3 milijonaton premoga.Težave so se začele julija, ko je prišelna mehka tla iz premoške glinein v območje povečanih pritiskov, into je povzročilo deformiranje odkopneopreme. Napredovanje odkopaje počasno in oteženo.Odkop premoga je zaradi vsega naštetegav jesenskem delu manjši odfoto Miran Beškovniknačrtovanega. Pri tem izvajamo vseukrepe, ki bi pomagali izboljšati stanje.Organizirali smo delo v štirih izmenah,saj so zaposleni na odkopihzelo obremenjeni s težkim delom.Odkopavanje poteka vse sobote, nekajdel opravljamo tudi ob nedeljah– vse z namenom, da bi zadovoljevalipotrebe TE Šoštanj po premogu.Na deponiji je bilo sredi oktobraokoli 100.000 ton premoga in pridobivanjeelektrične energije v TEŠ dosedaj ni bilo moteno.«Diana JanežičPROIZVODNJA SEPTEMBER 2008odkop načrtovano doseženo +/- % ton na danG2B 64.900 75.101 10.201 115,72 3.413PLOŠČA Y 132.000 52.020 -79.980 39,41 2.365- 120/A 165.000 203.859 38.859 123,55 9.266Proizvodnja 361.900 330.980 -30.920 91.46 15.045Priprave 14.300 19.712 5.412 137,85 896Skupaj PV 376.200 350.692 -25.508 93,22 15.941OKTOBER 2008|7

KAJ IN KAKO DELAMOZA DOBRE IDEJE MEJE NISOPOMEMBNE»Danes je velik dan za rudarje, tako v Rudnikih Kreka kot za naše v PremogovnikuVelenje. Uradno se je pričela proizvodnja premoga na prvem mehaniziranemodkopu v jami Mramor. Prireditev, ki sta jo s svojo prisotnostjopočastila premier Federacije BiH ter minister za industrijo, energetiko inrudarstvo, je pokazala, kako veliko upov polagajo v modernizacijo pridobivanjapremoga s podzemnih odkopov.«Tako je v Tuzli 25. septembra zanovinarje izjavil direktor PremogovnikaVelenje dr. Milan Medved innadaljeval: »V imenu svojih sodelavcevsem vesel, da smo ta projektuspešno pripeljali do faze začetkapridobivanja premoga. Podatkiprvih dni odkopavanja kažejo, dabomo dosegali predvideno količinopridobljenega premoga, to je 1.050ton na dan.Premogovnik Velenje je že pred desetimileti začel s prvimi koraki zaprodajo znanja v JV regijo. Ti korakiso privedli do tokratnega zagona prvegamehaniziranega odkopa. Najboljpa nas veseli, da so pred naminove možnosti, na primer v rudnikihKakanj in Breza. To je velika priložnostza trženje slovenskega rudarskegaznanja v rudarstvu in energetikidržav JV Evrope.«Slovesnost ob začetku delovanjaodkopa je potekala v Modri dvoraniBošnjaškega kulturnega centra.Iz Slovenije so se je udeležili polegsodelavcev pri projektu Mramor izPremogovnika Velenje in HTZ terpredstavnikov sindikata tudi direktorHSE dr. Jože Zagožen, predsedniknadzornega sveta PremogovnikaVelenje Simon Tot in direktor TEŠdr. Uroš Rotnik, iz BiH pa številnipredstavniki gospodarstva, politiketer rudarstva in energetike.Dr. Milan Medved je v svojem nagovorupovzel potek projekta ter poudaril:»Ena od zahtev iz tenderja jebila tudi, da se v projekt vsaj v višini10 odstotkov vrednosti posla vključijopodjetja iz domačega okolja.Modro dvorano so napolnili slovenski in bosanski gostje in novinarji.Dr. Milan Medved se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri projektu.Eno od njih je bilo podjetje TTU izTuzle, ki je izredno kvalitetno in vroku opravilo del remonta sekcij, zakar se jim zahvaljujem.Posebej se zahvaljujem vodstvu RudnikovKreka in rudniku Mramor– še posebej dr. Rešadu Husagiću– ter vsem, ki ste pri tem projektukakorkoli sodelovali in pomagali, daso dela dobro potekala in da lahkodanes zaženemo proizvodnjo. Toplazahvala velja tudi vsem mojimsodelavcem, ki so svoje izkušnje inznanje prenesli na vaše delavce.Izredno vesel sem, da je naše sodelovanjeobrodilo sadove in da zauspešno izvedeno delo ter za ambicioznozastavljene načrte, meje nisopomembne. Dobro sodelovanje siželim tudi v bodoče! Srečno vsem,ki ste danes tukaj, še posebej pa rudarjem,ki boste v rudniku Mramordelali.«VELIK SKUPNI DOSEŽEK25. september bo morda zgodovinaoznačila kot prelomni dan za energetikoin premogovništvo v državahJV Evrope. V Bosni in Hercegovini,Srbiji in tudi Makedoniji ob povečanikonkurenčnosti cen premogovnamreč začenjajo reorganizirati elektrogospodarstvoin moderniziratiodkopavanje premoga.Generalni direktor Rudnikov KrekaRešad Husagić ni skrival zadovolj-OKTOBER 2008|8

Remontirana oprema se je na odkopu v jami Mramor odlično odrezala.stva: »Zelo smo zadovoljni s potekomposla s Premogovnikom Velenje.Prvi rezultati kažejo, da bomona odkopu pridobivali toliko premoga,kot je načrtovano s projektom.Pomembna dosežka sta tudi humanizacijadela in večja varnost pridelu. Mehanizirani odkop bo bistvenopovečal letni odkop premogav Mramorju. To je pomembno,saj premog potrebujemo, imamo patudi še velike zaloge premoga zelodobre kakovosti.Rudniki Kreka so na vrhuncu razvoja,v 80. letih prejšnjega stoletja, z modernomehanizacijo na leto pridobili6 milijonov ton premoga, zaposlenihpa so imeli 11.500 delavcev.Danes jih imamo 3.900, načrtovaniodkop za leto 2008 pa je 2.255.300ton premoga, kar je največja proizvodnjapremoga v Federaciji BiH.Kreka pridobi 44 odstotkov celotneproizvodnje premoga v Federaciji in60 odstotkov pridobljenega premogav Tuzlanskem kantonu.Upamo, da bomo uspeli mehaniziratiše kakšen odkop v naši jami,saj je v njej podzemno pridobivanjepremoga perspektivno. V premogovnikuMramor imamo okoli 1.100zaposlenih, večina jih premog pridobivaročno s komorno metodo.Mehanizacija odkopov pomeni, dabo v prihodnje veliko manj rudarjevpridobivalo veliko več premoga nabolj varen način in v boljših delovnihrazmerah.«»V Federaciji BiH se lotevamo reorganizacijeelektroenergetskegasistema, in sicer združujemo premogovnikein podjetja v elektrogospodarstvu,«pa je pojasnil Minister zaenergetiko, rudarstvo in industrijoVahid Hećo: »Upamo, da bo novadružba začela delovati 1. januarja2009. Poleg tega pa želimo modernizirativse naše premogovnike,humanizirati delo v njih in povečatizmogljivosti tako premogovnikovkot elektrarn.Čaka nas veliko dela, a zmogljivostiimamo, prav tako vire in možnostiza realizacijo teh načrtov. Upam, dabo v teh načrtih vedno tudi možnostsodelovanja s slovenskimi podjetji,tudi Premogovnikom Velenje, sajsmo pri projektu Mramor dokazali,da se da z vami dobro sodelovati.Zakaj smo izbrali prav Mramor?Vodstvo Rudnikov Kreka je bilo tisto,ki je v stikih s PremogovnikomVelenje našlo ustrezni model, sprejemljivza obe strani. Federacija BiHje projekt najprej moralno podprla,kasneje pa je za projekt prispevalanekaj več kot 3 milijone konvertibilnihmark.«Kakšen pomen ima za BiH začetekmehaniziranega odkopavanja premoga,sta pokazala tudi prisotnostin nastop premiera Federacije BiHNedžada Brankovića na slovesnosti:»Eden od najpomembnejših projektovnaše vlade je modernizirati premogovnikein zagotoviti rudarjemboljše, varnejše delovne razmere.Lotevamo se kompleksnega projektaprestrukturiranja elektroenergetskegasektorja, pri čemer želimopremogovnike priključiti termoelektrarnam.S tem rudarji ne bodoveč odvisni od cene prodane tonepremoga, temveč od cene prodaneOKTOBER 2008|9

KAJ IN KAKO DELAMORaif Lukavačkić Matej Špeh Bogomir Trebičnikelektrične energije. Ekonomsko koristod prodaje električne energije sibodo tako delili proizvajalci premogain elektrike.Projekt Mramor je pravi primer,kako se da z domačim znanjem tertehnologijo, znanjem in izkušnjamiprijateljskih držav iti v korak ssodobnimi metodami pridobivanjapremoga. Vse pohvale sodelovanjumed našimi in slovenskimi strokovnjakiiz Velenja.«Projekt Mramor je bil velik zalogajza Premogovnik Velenje in HTZ,zato tudi direktor slednjega, dr.Vladimir Malenković, ni skrival zadovoljstva.Ob tem pa je še dejal:»Poudariti moram, da projekta nikakorne bi zmogel HTZ izpeljati sam.Dragoceni sta bili osnova in podporaPremogovnika Velenje, ki je tudiprepoznavna blagovna znamka vdržavah JV Evrope. Zaradi tega stakoordinacija projekta in operacionalizacijav jami potekala z roko v rokis Premogovnikom Velenje.«Na slovesnosti v Tuzli je bil tudi dr.Jože Zagožen, direktor Holdingaslovenske elektrarne: »Ponosni smona današnji dan. Predstavlja prenosslovenskega znanja, izkušenj, tehnologijekolegom v BiH, in tako imajodelo eni in drugi.Ponosen sem tudi, da ni PremogovnikVelenje nikoli odpuščal zaposlenih,čeprav je imel viške delavcev,ampak je vedno našel nove programe,da so ljudje imeli delo. Prodajaznanja in izkušenj je ena od metodnadaljnjega razvoja. To je bila tudivedno moja želja, že ko sem bil vGorenju, tako da kolegom iz PremogovnikaVelenje in HTZ veljajo vsečestitke.«SREČNO, SRETNO!Medtem ko so v bošnjaškem kulturnemcentru deževale čestitke obskupnem dosežku, pa je okoli 12kilometrov iz Tuzle 25 metrov podDr. Milan Medved je v spomin na dobro sodelovanje poklonil generalnemudirektorju Rudnikov Kreka Rešadu Husagiću umetniško delo Milana Todića.površino v jami Mramor potekalnormalen delovni dan. Kombajn nanovem mehaniziranem odkopu jeopravljal svoje delo, moštvo pa jevendarle vsak čas pričakovalo obiskovalce.Pridružili smo se jim šele, ko je prvaizmena že končala »šiht« in je naodkopu čakala le še na nas. Na nekolikoadrenalinski poti v jamo indo odkopa, za tiste, seveda, ki naševsakdanje delovno okolje ni jama inki smo se v globino navajeni spuščatiz dvigalom, ne po gumijastemtransportnem traku, smo nestrpnopričakovali cilj. »Srečno, sretno!«smo pozdravljali levo in desno slovenskein bosanske rudarje. Od kodje kdo, tukaj ni pomembno. Vsi imajoisti cilj: varno in uspešno delo znovo opremo.Široko nasmejan in ponosen je bilob srečanju, na katerem je lahkopredstavil odkopno opremo, našsodelavec Raif Lukavačkić, za mesecdni poslovodja v jami Mramor:»Moje naloge so vodenje in nadzortehnološkega procesa pridobivanjapremoga in vseh drugih del v jamiter poučevanje domačih rudarjev.Montažo smo sklenili 18. septembra,22. septembra pa smo prvičzagnali odkopno opremo, ko je bilopravljen tehnični pregled opremein delovišča. Delo je dobro steklo;že prvi dan smo pridobili 1.200 tonpremoga. HTZ je zelo dobro pripravilkombajn in trdota premoga je takšna,da se lepo reže.Zelo smo zadovoljni z obratovanjemodkopa, saj je bila prva slika precejdrugačna. Razmere v premogovnikuMramor so bistveno drugačne, kotso v velenjski jami, zato smo se balištevilnih težav in jih tudi predvidevali.Sreča pa je v tem, da ta jamanima plinov, premog je tudi bolj stabilenkot v naši jami.OKTOBER 2008|10

Premogovniški strokovnjaki so se v živo prepričali o uspehu svojega dela.Z bosanskimi kolegi smo se dobroujeli, hitro se učijo, zelo jih zanimadelo na tem odkopu. Prepričan sem,da bomo zastavljene cilje dosegli.«V ekipi je bil tudi Matej Špeh iz Elektroremonta HTZ, ki je s sodelavciopravil elektro montažo pridobivalnegastroja. Prvi teden obratovanjaje v rudniku Mramor nadzorovalzačetek del, vendar njegova intervencijani bila potrebna, saj je strojdeloval brez težav. Naloga njegoveskupine je bila še učenje domačihelektrikarjev, kar je skupina tudi dobroopravila. Po Matejevem mnenjubo mehanizacija vnesla precej spremembv delo med rudarji, in sicertudi v smislu reda in delovnih navad,natančnosti.Obsežen projekt Mramor je zbralštevilne strokovnjake z različnih področijiz Premogovnika Velenje inHTZ, ki so svoje bogato znanje inizkušnje vsak po svoje vpletli vanj.Bogomir Trebičnik iz Strojne projektiveTehničnih služb je bil konstruktorčelnega transporterja, predvsemkrižnega presipa in povratne postaje,konstruktorja iz Oddelka tehnološkepriprave strojnih naprav Franjo Mazajin Miran Skledar sta pripravilanačrte za podporje, tehnologi pa sobili Dragan Čivić za podporje, JankoAvberšek za transporter in DaniloRednjak za kombajn.Trebičnik je predstavil posebnostkrižnega presipa: »Križni presipje narejen tako, da s čelnega transporterjaprehaja premog na smernitransporter z neko krivino. V velenjskijami imamo takšne transporterjeproizvajalca Joy, zato smo na osnovidolgoletnih izkušenj znali tako prilagodititudi transporter za jamo Mramor.Vesel sem, ko sem se v jamiMramor prepričal, da ta krivuljadobro deluje, kajti o tem prej nisembil prepričan. Ugotovil sem, da smonašli dobro rešitev in prepričan sem,da bo tudi delovala, če bodo z opremoravnali po pameti.«Ko smo se vračali proti izhodu, je vjamo prihajala popoldanska izmenamehaniziranega odkopa. V njej jebil tudi strojnik Sandi Osetič, ki jeob montaži odkopne opreme dodobraspoznal razmere v jami Mramorin njeno transportno opremo: «Zaradipovsem drugačnega načina delain opreme v rudniku Mramor smose z novo opremo morali prilagoditinjihovi mehanizaciji, predvsemtransportu premoga na površino.Za nas je bilo nekaj novega, da lahkov jami varimo in režemo, kajti vjami Mramor ni plinov. Tega smo setežko navadili, saj je pri nas to strogoprepovedano.V Mramorju imajo na nekaterih pripravahstrojno napredovanje, in sicerza to uporabljajo stroj PK 7, ki je»polovica« našega stroja GPK in jesposoben narediti manj kot naš stroj.Odkopavanje poteka s streljanjem,podgradnja prostorov je veliko boljredka kot naša, saj je premog boljstabilen in ni toliko pritiskov. Vendarsmo na »našem« odkopu, kjergre za odkopavanje večjih količinpremoga, že začutili pritiske in sesloji že posedajo za čelom. Njihovistrojniki so se nam pri montaži novegaodkopa pridružili in se naučilidela z opremo.«Diana JanežičoktoBER 2008|11

ENERGIJA JE DRAGOCENAVARČEVANJE VEDNO INPOVSODPremogovnik Velenje je 7. številki Rudarja objavil razpis za zbiranje koristnihpredlogov na temo varčevanja z vsemi oblikami energije. Do srede,15. oktobra, je na naslov energetske pisarne Premogovnika Velenje in HTZprispelo 5 predlogov.Pospešeno zbiranje predlogov bouradno zaključeno konec oktobra, aše vedno pozivamo vse zaposlene,da znova premislijo in pošljejo svojpredlog. Prepričani smo, da znamovarčevati in vemo, kje bi lahko kajprivarčevali, le da bi o tem povedalinašim sodelavcem, nam nekako negre od rok.Da bi vse zaposlene spodbudili k iskanjukonkretnih predlogov za varčevanje,prikazujemo konkretni primervarčevanja z električno energijo.OPTIMALNO ZRAČENJEJAMEV Premogovniku Velenje zaradidela v jami porabimo velike količineelektrične energije za poganjanjeventilatorjev za prezračevanje jame.Vsakdo, ki jamo pozna, ve, da jejama »živa« in zato je tudi potrebapo količini dovedenega zraka vanjospremenljivka.Dolgo je v Premogovniku obstajaloprepričanje, da se v času daljšeganeobratovanja jame lahko zmanjšatudi količina dovedenega zraka vanjo,kar smo v praksi tudi izvajali.Nove natančnejše meritve plinskihstanj v jami in možnosti enostavnejšegaspreminjanja količine dovedenegazraka pa so v zadnjem časupripeljale do skoraj vsakodnevnegaspreminjanja količine dovedenegazraka v jamo.Še posebej skrbimo, da je jama optimalno(beri – ne preveč) oskrbovanaz zrakom v dela prostih dneh. V tanamen je bil na krmiljenju ventilatorskihpostaj dodelan, spremenjenkrmilni sistem, ki omogoča odgovorniosebi daljinsko spreminjanje kotalopatic obratujočega ventilatorja inposledično s tem spreminjanje količinevstopnega svežega zraka.Z zmanjšanjem količine dovedenegazraka se zmanjša tudi porabljenaelektrična energija. V grafu prikazujemopadec potrebne moči na motorjuna ventilatorski postaji Šoštanj.Iz grafa lahko razberemo in izračunamo,da je bil za konkretni delaprosti dan zaradi zmanjševanja količinezraka v jami na optimalno količinoustvarjen prihranek 360 € nadan v VP Šoštanj ali v letnem obsegu23.400 €.Ladislav Venišnik,Anton KotnikoktoBER 2008|12

Prvi videoposnetek z odkopa G2BPRVI VIDEOPRENOS IZ JAMENA POVRŠINOPetek, 10. oktobra, se je zapisal v zgodovino Premogovnika Velenje. Izvedlismo namreč prvi videoprenos s kamero prek spleta iz jame na površino,in sicer v sklopu priprav na najdaljši odkop v zgodovini Premogovnika Velenjena odkopu G2/B v severnem krilu jame Preloge.Ob tem je svoje zadovoljstvo izraziltudi direktor Premogovnika Velenjedr. Milan Medved, ki je dejal,da »priprave na ta najdaljši odkopv zgodovini Premogovnika Velenjedobro potekajo. Pričetek odkopavanja,ki ga bomo v živo prenašali tudina portal Energetika.net, pričakujemov zadnjem tednu oktobra.«Vodja oddelka tehnološke priprave- elektro Anton Kotnik je ob tempovedal: »Leta 2007 smo pričeli zmontažo optičnega omrežja v jami.12. decembra 2007 smo prenesliprve podatke avtomatizacijskegasistema za upravljanje transporterjevz odkopa G2/A prav tako v jamiPreloge – severno krilo po optičnemomrežju na površino. 10. oktobra pasmo z odkopa G2/B, ki bo z dolžino210 metrov najdaljši odkop v zgodoviniPremogovnika Velenje, prvičprenesli v živo tudi zvok in slikoprek optičnega omrežja iz jame napovršino.«OKTOBER 2008|13

kaj in kako delamoPRIPRAVA NA TO, KAR NASČAKA!V začetku oktobra se je v Zeleni dvorani odvijala enodnevna delavnica znaslovom »Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TP) v slovenski energetikiv post-Kyotskem obdobju«.Čeprav je koordinator projekta »Zajem,transport in skladiščenje CO2(CCS- Carbon Capture and Storage)«HSE, smo delavnico organizirali vPremogovniku Velenje kot pobudnikipodročja Čistih premogovnih tehnologij,kamor zmanjševanje emisijtoplogrednih plinov uvrščamo.Poleg projektne skupine je koordinatorprojekta na delavnico povabilše kompetentne predstavnike Ministrstvaza gospodarstvo – direktorataza energijo, Ministrstva za okoljein prostor – direktorata za okolje,Termoelektrarne Trbovlje (TET) inTermoelektrarne Toplarne Ljubljana(TE-TOL).V okviru delavnice so bila prestavljenarazlična področja delovanjaprojektne skupine. Presek stanjana področju zajema, transporta inskladiščenja CO2 je predstavil VaneGošnik (HSE), o novih tehnologijahuporabe premoga za proizvodnjoelektrične energije – IGCC je govorilLenart Mardjetko (HSE), čiste premogovnetehnologije in predvsemnačrte v zvezi z razplinjevanjemoziroma uplinjevanjem premoga jeprestavil dr. Simon Zavšek (PV), rezultatepoizkusnega sosežiga lesnebiomase v TEŠ je podal mag. BrankoDebelak (TEŠ), dr. Evgen Dervarič(NTF, Oddelek za geotehnologijo inrudarstvo) je podal možnosti izgradnjepodzemnega skladišča CO2 vSloveniji, mag. Nives Nared (MOP)pa aktivnosti in novosti pri pripraviPodnebno energetskega paketa(PEP), ki bodo po 2012 vplivali naelektroenergetsko gospodarstvo.Predstavitvam je sledila razprava gledepodrobnosti PEP, ki bodo urejaletrg z emisijskimi kuponi ter predpise.Namen delavnice je bil pregledstanja na področju zmanjševanjaemisij TP in ustanovitev konzorcijaza natečaj za izvedbo projekta inimenovanje projektnega sveta. To sokoraki, ki bodo omogočili pripravoprojektnih osnov, časovnico projektain oceno stroškov, kar je nujno zasodelovanje na natečajih za pridobivanjesredstev iz različnih virovfinanciranja, tudi evropskih.Dr. Simon ZavšekSimon Tot iz HSE, vodja projekta Zajem, transport in skladiščenje CO2, je povzel potek in namen delavnice:»Delavnica je del projekta Zajem, transport in skladiščenje CO2. Na njej obravnavamo problematiko CO2,zmanjševanje CO2, nove tehnologije, ki bodo povzročile zmanjšanje CO2, skladiščenje CO2 in Kyotsko terpostkyotsko obdobje. Udeleženci so vsi zainteresirani v elektrogospodarstvu za področje termo energetike,torej Premogovnik Velenje, TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana ter HSE kot koordinator delavnice.Namenov delavnice je več. Pomembno je spremljanje tehnologije v svetu, spremljanje zakonodaje, ki nas bodoletela v prihodnosti, predvsem po letu 2012. Proučiti je treba, kako se pripraviti, kako preživeti in živeti sproblematiko, ko bo treba CO2 odstraniti iz tehnologij, predvsem premogovnih, kjer je vsebnost sedaj visokain se že omejuje s Kyotskim protokolom, seveda pa nam postkyotsko obdobje po letu 2012 napoveduje šeostrejše razmere. Torej gre za pripravo na obdobje, ki nas čaka. Prepričan pa sem, da bomo uspeli.«Dragica Marinšek, foto Dragica MarinšekOKTOBER 2008|14

OBISKA VČRNI GORIV začetku oktobra je skupina slovenskih podjetij s podjetjemElektroprivreda Črne Gore A. D. Nikšič podpisalapogodbo za izdelavo idejnega projekta in študije upravičenostiizgradnje bloka 2 v TE Plevlja v Črni Gori.V skupini partnerskih podjetij, ki jo vodi družba CEE Inženiringza energetiko in ekologijo v Ljubljani, so PremogovnikVelenje, Esotech in ERICo. Skupen nastop tehtreh podjetij je plod dolgoletnega sodelovanja pri različnihprojektih na področju energetike, hkrati pa velikegapomena za razvoj trženja in poslovanja vseh naštetihpodjetij in skupine kot celote.Kot je povedal mag. Bojan Lajlar, vodja Tehničnih služb,je za Premogovnik Velenje pridobitev tega posla izrednegapomena in nova referenca pri prodaji rudarskegaznanja pri projektih v rudarstvu in energetiki na trgih JVEvrope.SLOVENSKO-ČRNOGORSKA POSLOVNAKONFERENCAPomočnik direktorja Premogovnika Velenje Ludvik Golobje bil član 25-članske gospodarske delegacije podvodstvom predsednika GZS Zdenka Pavčka, ki je med8. in 10. oktobrom obiskala Črno Goro. Delegacijo jeorganiziral JAPTI v sodelovanju z GZS, Slovenskim poslovnimklubom Podgorica in Gospodarsko zbornicoČrne Gore z namenom predstavitve stanja in poslovnihpriložnosti v Črni Gori. Poseben poudarek je tokrat bilna področjih energetike, inženiringa, projektive in gradbeništva.Ključna tema razgovorov so bili ekonomski odnosi meddržavama ter priložnosti za okrepitev medsebojnega sodelovanja.Poudarek je bil na možnostih za investicijskapartnerstva med slovenskimi in črnogorskimi poslovnimisubjekti. Kot je povedal Ludvik Golob, so se srečali tudis člani in z gosti Slovenskega poslovnega kluba v ČrniGori, kjer je svoje poglede na stanje in perspektive v črnogorskemgospodarstvu predstavil minister za financeČrne Gore dr. Igor Lukšić.Osrednji dogodek obiska je bila slovensko-črnogorskaposlovna konferenca, na kateri sta udeležence pozdravilanjegova ekscelenca Jernej Videtič, slovenski veleposlanikv Črni Gori, in Branimir Gvozdenović, minister zaekonomski razvoj Črne Gore.Na konferenci so bili predstavljeni poslovno in investicijskookolje obeh držav ter načrtovani projekti in investicijskepriložnosti v Črni Gori z vidika energetike, gradbeništva,prometne infrastrukture in povezanih dejavnosti.Svoje zmogljivosti, interese in možnosti za sodelovanjeso predstavili tudi predstavniki izbranih slovenskih sektorjevinženiringa, energetike in gradbeništva, čemur sosledili razgovori zainteresiranih gospodarstvenikov inpredstavnikov institucij.PRVI POSKUSNIOBRATI ZA ZAJETJEOGLJIKA NA SVETUV poskusnem obratu ob 1.600 MW elektrarniSwarze Pumpe v severni Nemčiji deluje prva poskusnatermoelektrarna na premog z delujočimsistemom zajema in shranjevanja ogljika. Zajelibodo do 100.000 ton ogljikovega dioksida letnoin ga zakopali 3.000 metrov pod zemljo v izpraznjenoplinsko polje Altmark približno 200 kilometrovod elektrarne. Rezultat 70 milijonov evrovtežkega projekta je 12 MW električne in 30 MWtoplotne energije, kar je dovolj za oskrbo več kot1.000 gospodinjstev.V poskusnem obratu bo kotel za kisik in gorivo,eden od treh modelov tehnologije zajema in shranjevanjaogljika - CCS. V njem bo v atmosferi čistegakisika potekal sežig premoga, pri tem pa boostal skoraj čisti ogljikov dioksid, ki ga je mogočezakopati. Druge tehnike CCS vključujejo predizgorevanje,pri katerem s predobdelavo premogaogljikov dioksid odstranijo pred sežigom, in poizgorevanje,pri katerem odpadne pline odstranijoiz elektrarne. Po najboljšem možnem scenarijuCCS omogoča zajem 90 odstotkov CO 2.»Premog, ki predstavlja 40 do 50 odstotkov proizvodnjeelektrične energije, je potreben in takobo zaradi varnosti in dostopnosti goriva ostalotudi v prihodnje. Gre za enega najpogosteje uporabljenihvirov na svetu,« je dejal Philippe Joubert,direktor podjetja Alstom, ki je za lastnikeelektrarne Schwarze Pumpe, švedski Vatenfall,zgradilo posebej opremljen kotel za kisik in gorivo.Po njegovih besedah si podjetje Alstom z raziskavamiprizadeva za to, da bi svet ohranil odprtemožnosti glede načinov proizvajanja električneenergije v prihodnjih desetletjih. »Premog je trebauporabljati, a mora biti čist.«Američani pa bodo v naslednjem letu v okviruprojekta Mountaineer v Zahodni Virginiji predstaviliprvo poskusno elektrarno, ki bo združila vseelemente tehnologije poizgorevanja. To bo eksperimentalnaplatforma za bolj ambiciozen načrtzajetja in skladiščenja izpustov v termoelektrarniv Oklahomi, ki naj bi začela delovati v začetkuprihodnjega desetletja in bi zajela in v bližnje naftnopolje zakopala 1,5 milijona ton ogljikovegadioksida letno. Tudi Vatenfall načrtuje poskusniobrat s poizgorevanjem v nemškem Janshwaldeju.120-megavatna elektrarna na premog naj bizačela delovati okoli leta 2013.Energetika.NetoktoBER 2008|15

KAJ IN KAKO DELAMOVARNO IN ZDRAVO DELO ZAKAKOVOST ŽIVLJENJADruštvo za kakovost in ravnanje z okoljem Velenje in Savinjsko-šaleška gospodarskazbornica sta 9. oktobra organizirala 8. konferenco kakovosti, kista jo letos naslovila »Varno in zdravo delo za kakovost življenja«.Konferenca je potekala v tematskihsklopih, ki so zajeli naslovno problematikood najširšega, splošnega pojmovanjavarnega in zdravega delapri posamezniku in delodajalcu, dokonkretnih praks na tem področju vposameznih podjetjih. Tako širokoin pestro so bili izbrani tudi nastopajočina konferenci, med katerimi jenajveč pozornosti pritegnil nagovorpredsednika Republike Slovenije dr.Danila Türka.Kot je dejal, je bistvena prvina kakovostnegaživljenja varno in zdravodelo. V zvezi s tem je podal zanimivorazmišljanje. Dr. Danilo Türk: »VŠaleški dolini je industrijski razvojzelo obremenil okolje in zdravjeljudi, vendar ste našli dobre rešitvetega problema.Ko govorimo o varnosti in zdravjuljudi, moramo razmisliti, kolikostandardov kakovostnega življenjapotrebujemo v pravni obliki, kolikopa jih je v domeni civilne družbe.Naše zdravje ni last države in odgovornostzanj ni v celoti odgovornostdržave. Veliko je treba govoritio tem, kako razvijati ustrezni zdravstvenisistem, kako naš razvoj povezovatiz razvojem skrbi vsakogarza lastno zdravje, kako organiziratipreventivno delovanje v okviru civilno-družbenihdejavnosti.Vprašanje zdravja je povezano z dostojnimdelom. 7. oktober je svetovnosindikalno združenje razglasiloza svetovni dan dostojnega dela. Tapojem je nastal kot odgovor na izziveglobalizacije, predvsem slabe,kot je prevlada profitnega motivana škodo interesa dela. Opredeliti jetreba tiste kategorije, ki naredijo deloza dostojno. Zato je mednarodna organizacijaza delo poslala ministromPredsednik države dr. Danilo Türk, v sredini, je bil tudi gost velenjskega županaSrečka Meha, levo, in predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca, desno.za delo, vladam, sindikatom in delodajalcempa tudi predsednikom vsehdržav pismo, s katerim želi pridobitimnenja, kaj je dostojno delo v časuglobalizacije.V to razpravo se bom aktivno vključil,izhajati pa želim iz izkušenj vSloveniji. Zato želim dobiti tudi vašerazmišljanje o dostojnem, varnem inzdravem delu na tej konferenci oziromanasploh v SAŠA regiji.S pojmom dostojnega dela, varnostiin zdravja pri delu je povezan tudipojem družbene odgovornosti. Vtem smislu so dobrodošla mnenjaposlovnega sveta, ki mora družbenoodgovornost vključiti v svojo podjetnost,ustvarjalnost, pa tudi najširšecivilne družbe, ki ima drugačnapričakovanja, želje. Vsi vsekakor neželimo zmanjševati razvoja in gospodarskegauspeha, ampak želimo,da je povsem legitimna skrb za profitvključena v družbeno odgovornoravnanje.«Predsednik države je v nadaljevanjuspomnil še na tradicijo in pomenprostovoljstva v Sloveniji: »Ljudjena mnoga vprašanja iščejo odgovorepri državi, mnogokrat pa je odgovorv nas samih oziroma v aktivnosti,ki jo lahko naredimo ljudje sami, izsvoje prostovoljne iniciative. V vsehrazvitih družbah je prostovoljstvopomembno, za družbeno zdravjein za zdravje družbe kot celote, kotvrednote za vsakega posameznika inkot način izražanja civilno-družbeneiniciative.«VARNO DELO – DEVETASKRBUvodno predavanje v strokovnemdelu konference je imel mag. BorutBrezovar, glavni inšpektor RS za delo,ki je o varnem in zdravem delu govorilz vidika investicije oziroma stroška.oktoBER 2008|16

Boris Potrč je predstavil mnogeaktivnosti na področju varnosti inzdravja pri delu v PremogovnikuVelenje.V okviru konference je v sklopu evropske kampanje za življenje brez tobakapotekalo tudi merjenje ogljikovega monoksida v izdihanem zraku, k čemurso bili povabljeni vsi udeleženci. Meritve se je udeležil tudi mag. BorutBrezovar, glavni inšpektor RS za delo.»Če se v pravnem in splošno-človeškempogledu na varnost in zdravjepri delu lahko strinjamo, pa imajodelodajalci prav gotovo za najpomembnejšiekonomski pogled, kjerse nenehno spopadajo s stroški naeni strani in s koristmi na drugi.Pri tem so tri skupine delodajalcev:od tistih, ki na skrb za varno delogledajo predvsem kot na strošek inse zanašajo na srečo, da se nihče nebo poškodoval, prek tistih, ki vlagajov varno delo le toliko, kot zahtevazakonodaja, do tistih, ki v ukrepih invlaganjih v varno delo zaposlenih vidijonaložbo za danes in tudi jutri.Če je vrednota uspešnost podjetja inče je vrednota tudi varnost, potemmorata obe korakati z roko v roki,« jesklenil Brezovar.Tako teorija, kakšne pa so ugotovitve36 inšpektorjev za delo, ki morajoizvajanje zakonodaje preverjatipri 150.000 delodajalcih za okoli800.000 delavcev? Stanje na tem področjuje predstavil mag. Boris Ružič,višji svetnik z Inšpektorata RS zadelo.Po Zakonu o varnosti in zdravju pridelu, sprejetem leta 1999, je glavnaodgovorna oseba za zagotavljanjevarnega in zdravega dela delodajalec,ki mora delati v skladu z internimaktom »Izjava o varnosti« inoceno tveganj za posamezna delovnamesta.Kot je dejal mag. Boris Ružič, se varnostin zdravje pri delu v Sloveniji izboljšujeta,a na tem področju je težkodoseči idealno stanje. Posebej ker jeodgovornih delodajalcev malo, mnogi,predvsem mali podjetniki, gledajona skrb za varno delo zaposlenih kotna strošek, in težje kot v velikih podjetjihzagotovijo strokovno osebo, kibi skrbela le za to področje. Na drugistrani je delodajalcev ogromno, inšpektorjevza delo pa premalo.Najhujše so, seveda, smrtne nesreče,in število smrtnih primerov se je v zadnjihnekaj letih občutno zvišalo - od13 v letu 2004 smo lani prišli na 29,letos jih je bilo že 20. Največ nesreč,tudi smrtnih, zabeležijo v gradbeništvu,kjer tudi sicer ugotavljajo največkršitev delovno-pravne zakonodajein predpisov o varnosti pri delu.Inšpektorat ugotavlja, da je problematikavarnega in zdravega dela premosorazmerna z velikostjo delodajalca,najbolj problematični majhniin srednji delodajalci so tudi najštevilčnejši.V mnogih primerih jih šelehude nesreče ter materialne, kazenskein moralne posledice privedejodo poglobljenega razmišljanja o tempodročju – in ukrepanja. »Brez zavzetostiin sodelovanja delodajalcaso tudi strokovni delavci s področjavarnega dela v podjetju ali izven njegain strokovnjaki medicine dela brezmoči,« je poudaril Ružič.VARNOST Z VELIKOZAČETNICOPredavanja v nadaljevanju konferenceso slednjo trditev potrdila. Predstavljeneso bile dobre prakse skrbiza varno in zdravo delo zaposlenihv podjetjih Premogovnik Velenje, TEŠoštanj in Gorenje, za izboljšanjepoložaja na tem področju pa so bilepredstavljene smernice nove evropskekemijske zakonodaje, informacijskapodpora področju in novostistandardov.Obvladovanje varnostnih razmer vPremogovniku Velenje je predstavilBoris Potrč, dolgoletni vodja Službeza varstvo pri delu. Slikovito in podrobnoje predstavil številne ukrepein aktivnosti za varno in zdravo delo- izobraževanja, preverjanja znanja,opremo za varno delo, delovanjejamske reševalne čete in varnostnotehničnegainformacijskega sistema,ukrepe v izrednih razmerah, ciljnezdravniške preglede, medicinskipreventivni aktivni oddih … Ob temje poudaril, da sta humanost in varnostdelovnega procesa eden izmedpomembnih strateških ciljev podjetjaže dolga leta in da se v PremogovnikuVelenje varnost piše z velikozačetnico.Diana JanežičOKTOBER 2008|17

POŽAR NA DIZELSKI ČRPALKIUKROČENV oktobru, mesecu požarne varnosti, smo tudi letos izvedli taktično vajo naosnovi plana simulacij izrednih razmer, letnega plana dela Prostovoljnegaindustrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje in Prostovoljnegagasilskega društva Velenje s poklicnim jedrom. Lokacija vaje je bila dizelskačrpalka.Z vajo so vsi vpleteni želeli preveritidelovanje gasilskih enot PremogovnikaVelenje, PGD Velenje, Pesje inŠoštanj ob nastanku požara ter usposobitivodjo intervencije za poveljevanjein vodenje v intervencijah prigašenju požara.Vaja je bila namenjena tudi medsebojnemuspoznavanju opreme, s katerorazpolagajo navedene gasilskeenote in zaposleni v PremogovnikuVelenje, spoznavanju objektov naobmočju dizelske črpalke in plinskepostaje z okolico, preizkusu hidrantnegaomrežja v okolici objekta inpreverjanju usposobljenosti varnostnikovHTZ za primer izrednih razmer.21. oktobra nekaj pred 16. uro jevarnostnik opazil dim na področjudizelske črpalke. Takoj je obvestildežurnega Premogovnika Velenje,ta pa v skladu z navodili dežurnegaPGD Velenje, ki je aktiviral gasilcePIGD Premogovnika Velenje. V nekajminutah sta bili na kraju dogodkaenoti obeh gasilskih društev.Poveljnik PIGD je ugotovil, da jepožar zajel rezervoar za nafto ter daobstaja možnost razširitve požarana celoten objekt dizelske črpalke,plinske postaje, PLP, delavnice HTZin skladišče vnetljivih snovi. Zaradiobsežnosti izrednega dogodka je zapomoč prosil gasilska društva Velenje,Pesje in Šoštanj. Ugotovljeno jebilo tudi, da v objektu in njegovi bližinini poškodovanih.V vaji je sodelovalo 25 gasilcev s šti-OKTOBER 2008|18

imi vozili cisternami. Kot je v poročilupo vaji dejal vodja intervencijeBranko Špeh je vaja uspela, saj sogasilci lokalizirali požar in s hlajenjemzaščitili sosednje objekte.Tehnični direktor mag. Marjan Kolencje poudaril, da smo za tokratnovajo izbrali objekt dizelske črpalke,ki smo jo postavili lani in umestiliv okolje, v katerem je precej potencialnonevarnih drugih objektov– skladišče nevarnih snovi, plinskapostaja, silos žagovine PLP. »Zatoje prav, da smo preverili dostopnostter možnost in usposobljenost zakakšno vrsto izrednega dogodka.Ocenjujem, da je vaja uspela in sezahvaljujem vsem sodelujočim zaodgovoren pristop.«Direktor dr. Milan Medved pa je čestitalvsem udeležencem za dobroizvedbo vaje in dejal: »Vaje izvajamotudi zato, ker posvečamo velikopozornost varnosti premoženja inljudi. Gasilska dejavnost združujeveliko prostovoljnosti in dobre organiziranosti.V vaji smo preizkusili sredstva zagašenje, opremo, usposobljenost gasilcevza posredovanje, pomembnopa se mi zdi tudi preverjanje usposobljenostipoveljniškega kadra zanačrtovanje in izpeljavo akcije.V vaji so usklajeno delovala štiri gasilskadruštva, poleg našega tudi izVelenja, Pesja in Šoštanja, in gasilciso dokaz, da je v slogi moč. Hvalavsem!«Diana JanežičZDRAVODELOVNO OKOLJE»Zdravo delovno okolje. Dobroza vas. Dobro za posel.« To jemoto dveletne evropske kampanje»Zdravo delovno okolje«, kiima za cilj spodbujanje celovitegapristopa k ocenjevanju tveganja.Letos je kampanja potekala vtednu varnosti in zdravja pri deluod 20. do 24. oktobra.Ocena tveganja je temelj evropskegapristopa k varnosti inzdravju pri delu. Za to obstajajodobri razlogi. Če postopek ocenjevanjatveganja kot začetekpristopa k obvladovanju tveganjni dobro izveden ali pa sploh niizveden, je velika verjetnost, dapodjetje nima ustreznih preventivnihukrepov.Kampanja »Zdravo delovno okolje«,ki jo vodi Evropska agencijaza varnost in zdravje pri delu,vključuje delodajalce, delavce,delavske zaupnike za varnost inzdravje pri delu, strokovne delavcena področju varnosti in zdravjapri delu, preventivne službe,oblikovalce politik in druge strokovnjake,ki se ukvarjajo z izboljševanjemocene tveganja nadelovnem mestu.Glavni cilji kampanje so:- povečati ozaveščenost o pravniodgovornosti in praktični potrebipo oceni tveganj na delovnemmestu,- spodbujati preprost postopenpristop k oceni tveganja,- pojasniti oceno tveganja in postopekizvajanja ocene tveganja,- spodbujati podjetja, da sama izvedejosvojo oceno tveganja,- promovirati idejo, da ocena tveganjazadeva vse zaposlene, inpoudariti koristi sodelovanjapri oceni tveganja,- podpirati delodajalce, predstavnikedelavcev za varnost inzdravje pri delu, delavce, strokovneslužbe, oblikovalce politikein druge pri izboljševanjuocene tveganja,- sporočiti, da je ocena tveganjaprvi korak k sistematičnemuupravljanju varnosti in zdravjapri delu.http://si.osha.europa.eu/OKTOBER 2008|19

PODJETJE SMO LJUDJEPRIDOBIVANJE SREDSTEV ZASOFINANCIRANJE PROJEKTOVEvropska unija razpisuje sofinanciranje programov in projektov za spodbujanjerazvoja na različnih področjih. S prenovljeno Lizbonsko strategijoEU namenja v srednjeročnem obdobju 2007-2013 Sloveniji kohezijskasredstva za trajnostno gospodarsko rast, konkurenčnost gospodarstva inzaposlovanje v višini prek 4,2 mlrd €.Postopki za pridobivanje sredstevniso enostavni, dokumentacija jenatančno predpisana, na razpisihuspejo samo tisti, ki imajo »prave«ideje in kvalitetno pripravljeno dokumentacijo.Premogovnik Velenje želi biti močnejesoudeležen pri pridobivanjusredstev za sofinanciranje s svojimiprojekti, zato je bila sprejeta odločitev,da usposobimo skupino sodelavcevza projektne vodje evropskihprojektov. V njej so predstavnikipodjetij v Skupini Premogovnik Velenje,in sicer: 18 sodelavcev iz PremogovnikaVelenje, 5 iz podjetjaHTZ, po dva sodelavca iz podjetijGost in PV Invest ter sodelavec izpodjetja RGP.15-dnevno usposabljanje je potekalov času od 2. junija do 21. oktobra2008 v prostorih Premogovnika Velenje.Za izvajalca usposabljanja jebilo glede na njihove reference napodročju pridobivanja EU sredstevizbrano podjetje Pro-Eco, ki ga vodiBeno Štern s svojimi sodelavci. V začetnifazi (spoznavanje treh okvirovznanj, ki so za pridobivanje nujna)smo se srečevali dvakrat tedensko,v drugi fazi (praktično usposabljanjena lastnih projektih) pa enkrattedensko.Vodilna ideja projekta je usposabljanjesodelavcev s čim več delovnihpodročij oziroma vseh podjetij SkupinePV za zavedanje, da je možnoza poslovne aktivnosti podjetja pridobititudi sofinanciranje z nepovratnimisredstvi.Udeleženci so po končanem usposabljanju:- sposobni identificiranja evropskihizzivov in evropskih politik,- sposobni samostojne presoje prirazvrščanju projektnih predlogovna razpise za ustrezne finančnevire,- usposobljeni za pripravo projektnihpredlogov v skladu z razpisnimipogoji in za pripravo projektovdo faze »konzerviranja« in- sposobni samostojnega vodenjapridobljenih projektov in projektnihkonzorcijev.Med usposabljanjem smo obdelaliprecej dobrih idej. Veliko jih je potemv postopkih verifikacije in nadaljnjeobdelave iz različnih razlogov tudiodpadlo. Za razpis Raziskovalnegasklada za premog in jeklo smo pripravilištiri projekte, oddali pa samoenega. Računamo na 60-odstotnosofinanciranje razvojno-raziskovalnegadela projekta.Trije projektni predlogi so pripravljeni,vendar jih bomo skupaj zmednarodnimi partnerji, ki so pogojza centralizirane razpise, nadgradiliin prijavili naslednje leto.Na področju turistične infrastrukturepripravljamo štiri investicijske projekte.Z razpisom Dvig konkurenčnostiin turističnega gospodarstva- Turistična infrastruktura, ki je bilaktualen do četrtega odpiranja v začetkuavgusta 2008, je bilo omogočenozainteresiranim investitorjemsofinanciranje upravičenih stroškovv višini do 25 % (za velika podjetja)oziroma maksimalno 4 mio €.Pravih informacij o ponovitvi razpisa(še) ni, računamo pa, da se bo tozgodilo v letu 2009 in bomo lahkokandidirali za sofinanciranje našihprojektov s tega področja.Na razpis Športno-rekreacijska infrastrukturasmo kot soinvestitor skupajz MO Velenje prijavili projekt Izgradnjain posodobitev TRC Jezero vVelenju.En projekt pripravljamo na razpisStrateški raziskovalni-razvojniprojekti - projekti 2008, ki ga je žepred časom napovedala Tehnološkaagencija Slovenije.Na javni razpis za sofinanciranjeizobraževanja in usposabljanja zaposlenihza konkurenčnost in zaposljivostza obdobje 2008-2010 smoprijavili vsa načrtovana izobraževanjain usposabljanja za zaposlene vPremogovniku Velenje in računamona 25-odstotno (za usposabljanje)oziroma 50-odstotno (za izobraževanje)sofinanciranje naših vlaganjna tem področju.Možnosti za sofinanciranje dobrihprojektov je veliko. Sodelavci, kismo zaključili usposabljanje, bomonedvomno prepoznavali projekte vsvojem delovnem okolju, ki imajopotencial za sofinanciranje, in znalilocirati vir financiranja.Potrebno pa bo hitro odzivanje delovnesredine, tako v smislu formiranjanajbolj učinkovite delovne ekipeza projekt kot v smislu postavitveprioritete projekta glede na ponavadizelo kratke razpisne roke.Bojan Stropnik,vodja razvojnih projektovOKTOBER 2008|20

ŠOLA POSLOVNIH ZNANJPREMOGOVNIKA VELENJEIzobraževalni center Skupine Premogovnik Velenje je v sodelovanju s Centromza poslovno izpopolnjevanje in svetovanje (CISEF) Ekonomske fakultetev Ljubljani organiziral Šolo poslovnih znanj za skupino mlajših perspektivnihsodelavcev Premogovnika Velenje, HTZ, RGP, PV Invest in Gostz najmanj VII. stopnjo izobrazbe, ki bo potekala v času med 7. oktobrom2008 in 9. majem 2009.Ta skupina sodelavcev predstavlja pomembenkadrovski temelj za prihodnostSkupine Premogovnik Velenje,zato smo jim omogočili pridobitevsodobnih osnovnih ekonomsko-poslovnihznanj. Cilji Šole poslovnihznanj so osvojiti sodobna poslovnoekonomska znanja, dobiti inovativne,kreativne ideje za izzive podjetja,ocenitev razvojnega potenciala mladihkadrov Skupine PremogovnikaVelenje ter realizacija srednjeročnegarazvojnega načrta Premogovnika, vkaterem so opredeljene naloge, ki soneposredno vezane na proizvodnjopremoga, ter projekti in programi, kijih izvajajo v povezanih družbah.V Skupini Premogovnik Velenje imamozaposlenih 35 mlajših sodelavcevs VII. stopnjo izobrazbe, ki imajomanj kot 10 let delovne dobe. Tisodelavci že prevzemajo in bodo šeprevzemali ključne delovne naloge vSkupini Premogovnik Velenje. Za doseganjedobrih poslovnih rezultatovpotrebujejo ti sodelavci ekonomskain poslovna znanja, s katerimi bodopripomogli k razvoju podjetja. Šolaposlovnih znanj, v katero so vključenimladi kadri, je investicija SkupinePremogovnik Velenje za postavitevdobrih temeljnih znanj za prihodnost.Med izvajanjem šole bomocelovito ocenili razvojni potencialudeležencev šole.UČENJE JE INVESTICIJAUdeležence Šole poslovnih znanj jev sredo, 15. oktobra, v Zeleni dvoranipozdravil tudi direktor dr. MilanMedved. Ob tem je poudaril:»Izobraževanje je zelo pomembenvseživljenjski proces tudi potem, kosmo že nastopili službo. Morda kdorazmišlja, da je po opravljeni diplomikonec izobraževanja, pa se topravzaprav šele dobro prične. Temupodročju je treba posvečati velikopozornost – so pa pristopi po posameznihpodjetjih zelo različni. Marsikjemorajo v izobraževanje finančnovlagati zaposleni sami. PremogovnikVelenje pa je družba, v kateri se dobrozavedamo, kako pomembno jevlaganje v kader – to ni strošek, ampakinvesticija v prihodnost.Vi ste tisti, ki boste v naslednjem desetletjunosili breme tega podjetja, kiboste upravljali, vodili podjetja, službe,sodelavce, zato vam polagam nasrce, da je treba samoizobraževanjuposvetiti veliko časa – ne samo zaspecialistična znanja, za katera že dobroskrbimo in še bomo tudi v okvirunovoustanovljenega Izobraževalnegacentra, ampak tudi za pridobivanjenovih znanj, ki nam jih še manjka.Pri tem gre tudi za široko gledanjena zadeve – ozkoglednost je velikanapaka, ki si je vodilni delavec ne bismel privoščiti, je pa še vse prepogostoprisotna. Prav zaradi tega še tolikobolj pozdravljam Šolo poslovnihznanj.«Ob vključitvi v Šolo poslovnih znanjbo vsak udeleženec dobil priložnost,da pripravi idejni predlog rešitve enegaizmed aktualnih izzivov SkupinePremogovnik Velenje, ki ga je samopazil pri svojem delu ali širše v skupini.Uprava Premogovnika Velenjebo vse predloge ocenila z vidika pomembnostiza skupino in iz naboraizbrala predloge, ki jih bodo udeleženciŠole poslovnih znanj v časuizobraževanja v timih preučevali inreševali.Tadeja Mravljak JegrišnikOKTOBER 2008|21

PODJETJE SMO LJUDJENOVE MOŽNOSTI INPRILOŽNOSTISkupina Premogovnik je v četrtek, 9. oktobra, sodelovala na Zaposlitvenemsejmu v Velenju, ki je potekal pod nazivom Nove možnosti in priložnosti.Na njem smo skupaj z drugimi delodajalci predstavili svojo ponudbodelovnih mest, nekateri udeleženci so predstavili aktualne novosti natrgu delovne sile, iskalci zaposlitve in šolajoča mladina pa so iskali svojepriložnosti na trgu dela.Zaposlitveni sejem je organiziralZavod RS za zaposlovanje, Območnaslužba Velenje, pod pokroviteljstvomMestne občine Velenje ter vsodelovanju z Območnima obrtnopodjetniškima zbornicama Velenjein Mozirje, Savinjsko-šaleško Gospodarskozbornico Velenje, Šolskimacentroma Velenje in SlovenjGradec.Na stojnici Zavoda RS za zaposlovanje,Območna služba Velenje sopredstavili ponudbo in aktualna prostadelovna mesta v regiji ter EURESstoritve, ki so zanimive tako za iskalcezaposlitve, ki iščejo delo v tujini,kot za delodajalce, ki bi želeli iskatidelovno silo v tujini.ZAPOSLOVANJEINVALIDOVSkupina Premogovnik Velenje jepoleg predstavitve na svoji stojniciposkrbela za individualne predstavitvepoklicev, ki jih potrebujemo,sodelovala pa je tudi pri okroglimizi Zaposlovanje in zaposlitvenemožnosti invalidov. Udeležili so seje pomočnik direktorja HTZ JankoLukner, socialni delavec v PremogovnikuVelenje Dušan Zapušek inpredsednik Aktiva invalidov SkupinePremogovnik Velenje Drago Kolar.Ob tej priložnosti smo se pogovarjalis pomočnikom direktorja HTZ JankomLuknerjem, ki je tovrstne zaposlitvenesejme pohvalil kot dodatnopriložnost, da se srečajo želje tistih,ki zaposlujejo, in tistih, ki se želijozaposliti.Tatjana Strgar in Peter Bršek sta predstavila zaposlitveno ponudboPremogovnika Velenje.Janko Lukner: »Okrogla miza o zaposlovanjuin zaposlitvenih možnostihinvalidov mnogim ponudi velikokoristnih informacij, ki jih v HTZ žepoznamo, zato pa smo predvsem izkoristilipriložnost, da smo prisotneseznanili s tem, da HTZ zaposlujetudi invalide s trga delovne sile.V zadnjih dveh letih smo zaposlilideset invalidov izven PremogovnikaVelenje in kot imamo predvideno vsrednjeročnem načrtu, bomo invalides trga zaposlovati tudi v prihodnjihletih.Čeprav je na območju velenjskeupravne enote čez 200 nezaposlenihinvalidov, smo imeli v preteklihdveh letih, ko smo iskali invalide zakonkretne zaposlitve, kar nekaj problemov,predvsem z motiviranostjobrezposelnih invalidov za njihovoponovno zaposlitev. Spoznali smonekaj zelo pomembega in začelismo delati tudi v to smer, namreč,da je treba iskati delavce in tudi invalidev času, ko izgubljajo zaposlitevali pa so pred tem, da jo bodo izgubili.Takrat so dosti bolj motiviraniza prezaposlovanje, prekvalifikacijokot kasneje, po letu, dveh ali trehprijavljenosti na Zavodu za zaposlovanje,ko motivacija za delo pade.Takšne so naše izkušnje.Ocenjujem, da je pomoč države prizaposlovanju invalidov v tem obdobjuustrezna. Kar nas malo skrbi, jeto, da se zakonodaja spreminja, dase načrtuje, da naj bi se pomoč drža-OKTOBER 2008|22

ve zmanjšala. V tem primeru pa mislim,da bodo nastali problemi. Gledena to, kar se nam obeta, namrečvečji problemi pri zaposlovanju, večnezaposlenih zaradi krize, ki očitnoprihaja, upamo, da bo državapomoč pri zaposlovanju invalidovohranila na sedanjem nivoju.Sicer pa je pri zaposlovanju in deluz invalidi problematika podobna kotpri delu z vsemi drugimi delavci. Sodelavci in invalidi, ki so motiviraniza delo in delajo dobro, in so takšni,ki so manj motivirani, zato je pri njihtreba vložiti več truda za uspešnodelo.V HTZ imamo usposobljene sodelavce,da lahko priskočijo na pomoč vtakšnih situacijah, mislim predvsemvodje profitnih centrov, poslovodje,nadzornike, ki so najpomembnejšipri motiviranju delavcev, in zatoHTZ dosega dobre rezultate,« je povedalJanko Lukner.STORITVEIZOBRAŽEVALNEGACENTRAZa potrebe Premogovnika Velenjein podjetij, kjer ima podjetje svojelastniške deleže, ter drugih podjetij,ki bodo iskala ustrezen kaderza zaposlitev in bodo želela sodelovanjas Premogovnikom Velenje,bomo kmalu tudi mi nudili vpis vbazo kandidatov za zaposlitev, strokovnopomoč pri iskanju in izbirizaposlitve, strokovne nasvete in pomočpri načrtovanju kariere, zaposlitevv matičnem podjetju oziromapovezanih družbah, posredovanjezaposlitve oziroma dela pri drugihdelodajalcih, zagotavljanje deladelavcev drugim delodajalcem. Zaiskalce zaposlitve bodo vse storitvebrezplačne!Več informacij v zvezi s tem dobitepri Tatjani Strgar v Izobraževalnemcentru, telefon 03/898-21-48 ali e-naslov: tatjana.strgar@rlv.si.Zaposlitveni sejem v Velenju je takoznova ponudil nekaj novih možnostiin priložnosti, kar pa je tudi nujnopotrebno, saj podatki kažejo, da jebrezposelnost invalidov v Slovenijipereča in da povsod narašča.Dragica Marinšek,foto Dragica MarinšekKljučni podatki o posredovanju zaposlitev Zavodarepublike Slovenije za zaposlovanje 2007!- Na prosta delovna mesta je bilo na različne načine izvedenih274.865 napotitev brezposelnih oseb, od tega 42.525 z SMS sporočiliter 8.865 z elektronskimi sporočili.- Izvedli so 16 zaposlitvenih sejmov.- EURES svetovalke so opravile 16.452 informiranj in svetovanj.- Zaposlili so 49.117 brezposelnih oseb.Brezposelnost invalidov v Sloveniji (september 2008):- število brezposelnih invalidov:10.576,- delež invalidov med brezposelnimi: 17,6,- zaposlitve brezposelnih invalidov: 1.475,- vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo v obdobju: 662,- vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo ob koncu meseca: 436,- obravnavani na rehabilitacijski komisiji: 385.Sedem največjih invalidskih podjetij v Sloveniji:HTZ Velenje – 1.000 zaposlenih, Gorenje IPC, Velenje - 888 zaposlenih,SŽ-ŽIP, Ljubljana – 730 zaposlenih, Muralist, Murska Sobota– 674 zaposlenih, LIK VIO Kočevje – 309 zaposlenih, MLM Maribor- 276 zaposlenih.PODPIS DOGOVORA O IZGRADNJIOBJEKTA GAUDEAMUS16. oktobra so župan MO Velenje Srečko Meh, minister za šolstvo inšport Republike Slovenije dr. Milan Zver in direktor Šolskega centraVelenje Ivan Kotnik podpisali Dogovor o sofinanciranju izgradnje večnamenskegaobjekta Gaudeamus v sklopu Šolskega centra Velenje.Podpisniki so soglašali o izgradnji večnamenskega objekta na osrednjilokaciji Šolskega centra Velenje, ki bo imel bruto površino 3.800 m2.Skupna vrednost investicije naj bi bila 2,7 milijona evrov, zaključekdel bo predvidoma v septembru 2009.Z novim objektom bodo zagotovljene potrebne površine za nove visokošolskeizobraževalne programe, ki jih izvajajo v Velenju, aktivnostiMladinskega centra Velenje in prehranjevanje dijakov, študentovter drugih udeležencev izobraževalnih programov.Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije bo za izgradnjovečnamenskega objekta prispevalo razpoložljivo zemljišče in opraviloustrezne postopke za izvedbo investicije s predvidenimi soinvestitorji.Poleg tega bo zagotovilo sredstva za soinvestiranje dela objekta,ki bo služil prehranjevanju. MO Velenje bo zagotovila del sredstev zaizgradnjo objekta.Šolski center Velenje bo izvedel postopke za pripravo investicijske,gradbene in lokacijske dokumentacije v skladu z veljavnimi predpisi,ki urejajo porabo javnih investicijskih sredstev in vodenje investicij.Služba za odnose z javnostmi MO VelenjeoktoBER 2008|23

PODJETJE SMO LJUDJESPOZNALI SO DELOVNOOKOLJE RUDARJEV21. oktobra so se na strokovnem obisku v Premogovniku Velenje mudilipredstavniki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije(ZPIZ), Sektorja za izvedenstvo. V Muzeju premogovništva Slovenije sojih sprejeli predstavniki Skupine Premogovnik Velenje in Aktiva delovnihinvalidov.Goste, med katerimi sta bila direktorsektorja za izvedenstvo pri ZPIZmag. Dejan Premik in direktor sektorjaza pokojninsko in invalidskozavarovanje Boris Gačnik, je sprejeldirektor HTZ Velenje dr. VladimirMalenković. Predstavil je SkupinoPremogovnik Velenje, matičnodružbo in HTZ Velenje.Drago Novak, predsednik Zveze delovnihinvalidov Slovenije, in DragoKolar, predsednik Aktiva delovnihinvalidov, sta predstavila delovanjeorganizacij, ki ju vodita, ter poudariladolgoletno uspešno sodelovanjeuprav, sindikatov, svetov delavcevin strokovnih služb PremogovnikaVelenje in HTZ pri razreševanju invalidskeproblematike.Boris Potrč, dolgoletni vodja Službeza varstvo pri delu, je predstavil področjevarnosti in zdravja pri delu,Dušan Zapušek, član REHA tima inorganizator srečanja, pa delovanjeREHA tima.Poudaril je, da so v timu zbrani strokovnjakiglede na posamezne primere,ki jih obravnavajo, sodelujejo pastrokovnjaki medicine dela ter s področijpsihologije, socialnega dela,tehnologije, delovne terapije in izobraževanja.Kot je poudaril, je zaposlitvenarehabilitacija pravica vsakegainvalida, poleg tega pa so pravice še,da je invalid zaposlen, usposobljenza delo in da lahko tudi napreduje.Vse te pravice invalidi v Skupini PremogovnikVelenje imajo.Da bi gostje spoznali delovno okoljerudarjev, so se po uvodnem srečanjupodali na ogled Muzeja premogovništvaSlovenije.Udeleženci srečanja so z zanimanjem pričakovali ogled muzeja.SPECIFIČNO DELOVNOOKOLJEDelovno področje Sektorja za izvedenstvoje sicer naslednje: sektorsvetuje na področju invalidskega zavarovanja,izvedenstva in delovanjaizvedenskih organov, vodi strokovnaposvetovanja invalidskih komisijz namenom usklajevanja skupnihkriterijev za izvedenska mnenja inzagotavljanje uporabe sodobnihdosežkov na področju zdravljenja,rehabilitacije in ustrezne dela-zmožnosti,daje izvedenska mnenja vpostopkih za priznavanje in varstvopravic zavarovancev ter usmerja inusklajuje delo senatov invalidskihkomisij.Mag. Dejan Premik, direktor sektorjaza izvedenstvo pri ZPIZ, jepojasnil namen obiska: »V sektorjusmo se lani odločili za obiske večjihslovenskih podjetij, da bi boljespoznali njihovo delovno okolje inposebnosti ter navezali stike z odgovornimiv teh podjetjih. Tako lahkobolj učinkovito razrešujemo težave,do katerih prihaja pri dajanju izvedenskihmnenj oziroma delu invalidskihkomisij.Delovno okolje v Premogovniku Velenjeje specifično tudi v slovenskemprostoru, podobno je le še v revirjih,in vaše izkušnje, posebnosti lahkokoristimo le v omejenem obsegu, pavendarle.Obisk v muzeju je bil koristen, dobilismo vtis o delovnem okolju rudarjevin težavnosti dela. K temu jepripomogel tudi zelo dober vodič (toOKTOBER 2008|24

je bil Boris Kovše, op.p.), ki je poskrbeltudi za to, da odhajamo od vaszadovoljni in z lepimi spomini.«Vilko Černovšek, direktor območneenote Ravne na Koroškem, se je najprejzahvalil za povabilo in odličnoorganizacijo obiska, nato pa poudaril:»Zelo zanimiva je bila predstavitevpodjetja HTZ in tudi vašega dela napodročju invalidske problematike.Naša območna enota ima v Velenjuizpostavo, ki v celoti rešuje vse zadeveglede upokojevanja in invalidskeocenitve. Izpostava zelo dobrosodeluje s strokovnimi službami vPremogovniku Velenje, tudi mi naRavnah se trudimo, da je to sodelovanjetekoče.Z vašo Kadrovsko-splošno službosodelujemo že dolgo in radi, saj sozaposleni v njej zelo dobro strokovnousposobljeni za pripravo dokumentacijein vsega drugega, kar jepotrebno, da vaši zaposleni lahkoMag. Dejan Premikuveljavljajo svoje pravice. Ocen invalidnostije v zadnjih letih precejmanj kot pred leti – tega ste gotovoVilko Černovšeknajbolj veseli pri vas, pri nas pa imamozaradi tega pač manj dela.«Diana JanežičROJSTNA DNEVAINTERNIH MEDIJEVV ponedeljek, 20. oktobra, je minilo 33 let, kar so delavci velenjskega premogovnika - takratRudnika lignita Velenje - slišali prvo oddajo iz domačega studia. Povedano drugače,takrat je na območju starih Prelog začela delovati razglasna postaja.In kako interni radio Premogovnika Velenje deluje sedaj?Letos smo predvajali že 190 oddaj z vsebino o aktualnih dogodkih v podjetju in izven njega, a povezanih znašim delom. Prek radia redno poročamo o proizvodnji in poslovanju Premogovnika in njegovih družb, o varstvupri delu, varovanju okolja, izobraževanju zaposlenih, kulturnem utripu v podjetju, posredujemo nasveteza varno in zdravo delo ter življenje, obveščamo o športnih, kulturnih in družabnih dogodkih, spremljamotudi dogodke v Velenju, naši dolini in sploh vse, kar je povezano s Skupino Premogovnik Velenje, z besedoin glasbo pa poskrbimo tudi za razvedrilo, sprostitev.Tudi v prihodnje bo tako! Vsekakor vse zaposlene v Skupini Premogovnik Velenje vsak delovni dan vabimo vnašo družbo - bodisi pri zvočnikih na področju NOP ali prek portala na računalnikih, kjer lahko naše oddajepreberete ali slišite - in vam želimo prijetno, varno in uspešno delo.V letošnjem letu pa obeležujemo tudi 55-letnico prve izdaje internega glasila Rudar. Ko so pri sindikatu Rudnikalignita Velenje leta 1953 izdali prvo številko Velenjskega rudarja, se seveda v podjetju še ni govoriloo internem komuniciranju, danes pa je Rudar eno od pomembnih orodij internega komuniciranja v SkupiniPremogovnik Velenje. Rudarjev rojstni dan bomo praznovali v novembru.Dragica MarinšekoktoBER 2008|25

NA OBISKU»MRAMOR« MORA USPETI!Sandi Osetič, Oskar za prijatelje, je strojni tehnik in pri nas zaposlen od leta1989. Je nadzornik strojnih del v Strojni službi jama jug in sever. Je član ekipev premogovniku Mramor in o tem pravi:«Odhod v Mramor je bil zameizziv in sprejetje zelo odgovornega dela. Ni mi žal, da sem se zanj odločil,in upam, da bomo celoten posel uspešno izpeljali do konca. Oprema jestara, a dobro remontirana in za rudnik Mramor zlata vredna. Naša ekipa vMramorju je odlična, usposobljena. S kolegi iz Mramorja dobro sodelujemo,zavzeti so za delo in so se hitro naučili delati z odkopno opremo.« Ali hranite kakšno stvar iz mladihlet? Iz otroštva hranim harmoniko. Jezelo stara, okoli 60 let. Trenutno senanjo ne da igrati, se jo pa da popraviti.Dobil sem jo, ko sem bil star 10let, in to je bila takrat že moja drugaharmonika. Katera je bila vaša najboljša ocenav osnovni šoli? Ocene so bile odpet navzdol, mislim, da sem dobiltudi kakšno enico. Bil sem odličen,prav dober. Kdo je na družinski sliki iz vašemladosti? Družina smo bili oče,mama, brat in jaz. Na kaj pomislite, ko se odpravljatena delo? Pri tem predvsem razmišljam,kaj me čaka. Ali bo šlo delotekoče naprej, bodo zastoji, nezgode.Želim si, seveda, da bi bilo čim manjovir in bi delo dobro teklo. Kako bi predstavili svoje podjetjev dveh stavkih? PremogovnikVelenje je moje podjetje. Omogočilomi je, da sem si ustvaril družino,obstoj in trudim se, da mu vračampo svojih najboljših močeh. Je dobropodjetje, ki odlično skrbi za svojedelavce glede varnosti pri delu intudi s plačilom, s čimer pa, seveda,nikoli nismo zadovoljni in si želimovečjega. S projekti, ki jih začenjamona drugih trgih, smo začeli prodajatitudi naše bogato rudarsko znanje. Kakšen poklic ste si želeli priOKTOBER 2008|26

desetih letih? Želel sem biti policist.Zdaj pa mi ni žal, da sem se odločildrugače. Zadovoljen sem s svojimpoklicem in z delom v jami. Na koga ali kaj se pri svojemdelu lahko najbolj zanesete? Na svojesodelavce, tako vodje kot tiste, kijih jaz vodim. Delam v odlični skupini,v katero prihajajo tudi mlajšisodelavci. Skrbi me premajhen prilivnovih sodelavcev, saj potrebujejoprecej časa, da lahko delo samostojnoin odgovorno opravljajo. Starejšidelavci pa nenehno odhajajo in jihzelo pogrešamo. Kaj najraje delate, kadar nič nedelate? Takrat sem najraje doma, združino. Zaradi ukvarjanja z glasbosem veliko »prevandral« po svetu, aktivensem bil v več društvih, zato sembil malo doma. Še vedno sem članin podpredsednik Gasilskega društvaVinska Gora, kjer sem bil osem letpredsednik, sem član Lovsko-športnegadruštva, Čebelarskega društva. Katero besedo bi pripisali sebi:reklamacija, kulinarika, reinkarnacija,rekreacija? In zakaj? Reklamacijobi si že pripisal. Glede tega mordakdaj kompliciram. Rad imam, dastvar, ki jo kupim, deluje in če ne, sepritožim.Kar zadeva kulinariko, imam srečo,da sem našel ženo, ki zelo dobro kuhain mi v tem pogledu nič ne manjka.Glede hrane nisem izbirčen. Kuhamtudi sam, v glavnem takrat, ko sem vslužbi dopoldne in dokončam že delomapripravljeno kosilo.V reinkarnacijo nisem nikoli verjel innikoli ne bom.Ne smem reči, da se veliko rekreiram,ker mi za to zmanjkuje časa patudi malo sem len. Upam, da bom zato imel kdaj več časa, ko bodo otrocizrasli, na primer. Zdaj me trije sinovipreveč zaposlujejo. Kje bi živeli, če bi se vam izpolnilesanje? Stanujem v zaselkuPrelska v Vinski Gori. Tukaj sem zelozadovoljen. Če pa bi lahko izbiral, bibil na leto kakšen mesec več na morju. V kateri kulturni ustanovi vaslahko največkrat srečamo? Zaradiotrok sem največkrat v knjižnici, kamorhodimo po knjige in na kakšnopredstavo. Ko pa bodo otroci zrasli,bova z ženo večkrat šla na kakšnoprireditev; včasih sva rada hodila vgledališče.Imam pa kulturo doma, ker ponovnoigram harmoniko skupaj s starejšimsinom, ki se uči igrati bariton. Čim več daješ, tem več imaš.Se strinjate? Menim, da sem človek,ki dosti daje. Trudim se, da ustrežemvsakemu, ki me prosi za kakšno uslugo.Povsem sem zadovoljen s svojimživljenjem in prijatelji, ker od vsegatudi dobivam. Torej dajem in prejemam. Kdo ali kaj vam v življenju največpomeni? Zagotovo družina: ženain trije sinovi. Starejši sin ima 10 let,dvojčka pa bosta kmalu dopolnila 5let. Katere so tri vaše dobre lastnosti?Lahko rečem, da sem dober, poštenin rad pomagam. Kaj bi spremenili pri sebi? Mordato, da bi se res moral več rekreirati. Kateri moto vas spremlja skoziživljenje? Ko si zastavim cilj in začnemz nekim delom, ga želim dosečiin speljati v celoti do konca. Tudizato sem prepričan, da bo projektMramor uspel!Diana JanežičoktoBER 2008|27

IZ POVEZANIH DRUŽBNOVA OBLEKA STAREELEKTRARNE VELENJELetos mineva 80 let od pričetka delovanja Termoelektrarne Velenje, boljznane pod imenom Stara elektrarna. Objekt, ki je v lasti povezane družbePremogovnika Velenje PV invest, je bil zgrajen med leti 1919-1927, do leta1970 pa so v njem pridobivali električno energijo. Ob visoki obletnici je bilpredstavljen projekt prenove objekta in novih vsebin.Na slavnostnem dogodku 16. oktobraso zbrane udeležence pozdravilidirektor Premogovnika Velenjedr. Milan Medved, župan Mestneobčine Velenje Srečko Meh in v. d.dekana Fakultete za energetiko prof.dr. Andrej Predin. Projekt prenove jepredstavil direktor PV Invest DragoPotočnik.Dr. Milan Medved je ob tem dejal:»Simbolično je, da v 80. letu obstojaStare elektrarne temu spomenikuindustrijskega oblikovanja dajemonovo vsebino. Nekoč je v njej potekalopridobivanje električne energije,v prihodnosti bo proizvajala nove kadreza delo v energetiki.V teh prostorih bodo zrasli tudi novInštitut za energetiko, laboratoriji inpredavalnice – skratka sodoben centerza izobraževanje, ki bo zagotovilnadaljnji razvoj in obstoj energetike vtem okolju.«Velenjski župan Srečko Meh je obtej priložnosti povedal: »Zgodba, kise je s postavitvijo TermoelektrarneVelenje začela leta 1928, ima daneszaključen krog – zgodba o pridobivanjuenergetike se bo nadaljevala zizobraževanjem kadrov v energetiki.Pomembno je, da smo za ta arhitekturnoin kulturno zelo lep objektkončno našli pravo vsebino, saj soideje iz preteklosti z današnjega zornegakota bile povsem napačne.Tak biser tehnične in kulturne dediščineje celotno območje Starega jaška,ki ga imamo v prihodnosti namenspremeniti v izobraževalni kampus.Geslo promocije Velenja kot kulturne(so)prestolnice leta 2012 je Čistaenergija in prepričan sem, da velikoNova obleka Stare elektrarneenergije povezuje tudi vse, ki sodelujetepri predstavljenem projektu.«Prof. dr. Andrej Predin je zbrane seznanilz razveseljivim podatkom, daso »v prvem študijskem letu na Fakultetoza energetiko v visokošolski,univerzitetni in magistrski študijskiprogram vpisali skupaj 183 študentov:121 v Krškem, 62 v Velenju. Vprimerjavi z ostalimi tehniškimi fakultetamiz daljšo tradicijo je naš vpisvsekakor velik uspeh. To kaže na zavedanjeljudi, da je skrb za energijoena od pomembnejših prioritet.Vizija Fakultete za energetiko je zastavljenazelo visoko – postati najboljšaizobraževalna in znanstveno raziskovalnaustanova v jugovzhodnemdelu Evrope, kar bo možno dosečile ob dovolj dobri podpori znanstvenoraziskovalnega dela, predvsem zzagotovitvijo tako prostorov kot tudiraziskovalne opreme Inštituta.«OBJEKT JE V DOBREMSTANJUV letu 2007 je v Sloveniji, v okviruUniverze v Mariboru, pričela z delovanjemnova visokošolska ustanova– Fakulteta za energetiko. Sedežfakultete je v Krškem, sedež Univerzitetnegacentra za energetskeštudije in raziskave, to je Inštituta zaenergetiko, pa je v Velenju. V okviruFakultete za energetiko študij potekana obeh lokacijah, v Krškem in v Velenju.Občini Krško in Velenje sta na obehlokacijah zagotovili ustrezne predavalnice,kabinete, študentska domova,namestitev za gostujoče profesorje,računalniške in video predavalnice,prostore za dekanat ter strokovneslužbe, knjižnice in čitalnice ter najnujnejšelaboratorije. V fazi izdelaveprojektnih nalog je hidrolaboratorij vKrškem ter termo- in drugi potrebnioktoBER 2008|28

V akustičnem prostoru Stare elektrarne je zazvenela harfa mag. Tine Žerdin.laboratoriji v Velenju. Za oba laboratorija,tako v Krškem kot v Velenju, šeiščejo najustreznejše lokacije.Zagotovo je najboljša lokacija, kamorje mogoče umestiti dopolnilniprogram Fakultete za energetiko tercelotno dejavnost Inštituta za energetiko,Stara elektrarna v Velenju.Objekt stoji na območju starega jaškaŠkale in je od leta 1970, ko so v njemprenehali s pridobivanjem električneenergije, neizkoriščen, prepuščenpropadanju, čeprav je arhitekturnibiser med tovrstnimi objekti v Sloveniji.Je v dobrem stanju in primerenza rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti.Skupina profesorjev Fakultete zaenergetiko si je, skupaj z energetskimistrokovnjaki iz PremogovnikaVelenje in Termoelektrarne Šoštanj,zgradbo Stare elektrarne v novembru2007 temeljito ogledala in ugotovila,da je objekt primeren za umestitev:- sodobnega termo laboratorija, namenjenegapedagoški in raziskovalnidejavnosti (žerjavna proga z vsoinfrastrukturo še stoji in deluje),- več laboratorijev za pedagoško inraziskovalno dejavnost na področjuobnovljivih in alternativnih virovenergije,- več laboratorijev za pedagoški procesna vseh stopnjah izobraževanja(električne inštalacije in naprave,industrijska elektronika, gradniki,zaščitni in krmilni sistemi, avtomatika,senzorji, merilna tehnika venergetiki, avtomatizacija industrijskiprocesov, optoelektronika ...),- prostorov za delovanje Inštitutaza energetiko (povezava nosilcevpredmetov in študentov z raziskovalnimdelom),- vsaj dveh predavalnic za 50 slušateljev,- vsaj dveh manjših predavalnic za25 slušateljev,- strokovne knjižnice in čitalnice,- drugih nujno potrebnih prostorov.Vsaj en del zgradbe bi bilo mogočenameniti prikazu dokumentacijein manjših eksponatov iz bogateživljenjske zgodbe o pridobivanjutermoelektrične energije v Šaleškidolini.Na osnovi že izdelanih dokumentovo dejavnostih Fakultete za energetikoin njenega Inštituta za energetiko jemogoče ugotoviti, da bodo dejavnostiv Stari elektrarni povezane z novozaposlitvijo vsaj 52 delavcev.Celoten projekt bo financiran iz večvirov, del proračunskih sredstev botemu projektu namenila MO Velenje,projekt pa bo prijavljen tudi na vserazpise ministrstev in EU skladov, kitovrstnim vsebinam namenjajo nepovratnasredstva.Tadeja Mravljak JegrišnikDr. Franc Žerdin:»Zelo sem zadovoljen,srečen ob današnjem dogodku.Imenovali smo gradbeni odbor Energetskegacentra Velenje, ker to pomenioperativni začetek obnove Stareelektrarne. Sem še večji optimist– da bo ta projekt impozanten vstopv bodoči študentski kampus, kar jeveliko večji projekt, ki ga bomo znaliv Velenju realizirati.Naš ambicija je v začetku leta 2009pridobiti gradbeno dovoljenje, zakar mislim, da ne bi smeli imeti večjihtežav, objekt pa imamo namendokončati do sredine leta 2010. Taktermin bi bil povsem ustrezen, sajbo takrat prva generacija študentov,ki smo jo vpisali letos, v tretjem letniku,kjer pa že potrebujejo delo vlaboratorijih.«Dr. Milan Medved, predsednik gradbenegaodbora: »Gradbeni odbor jesestavljen iz pravih članov, ki bodolahko pomagali realizirati projekt, kismo mu dali pravo ime: Energetskicenter Velenje. Stara elektrarna jebila prazna dobro desetletje, v temobdobju pa smo ves čas iskali primernevsebine. Menim, da smo obvseh idejah, zdaj našli res pravo,stara elektrarna je prišla k svojemuizvornemu namenu – služiti energetskemusektorju.Pri projektu gre za skupno sodelovanjeglavnih energetskih družb vŠaleški dolini, z veliko podporo MOVelenje in Univerze v Mariboru. Zatakšne projekte so v EU namenjenafinančna sredstva v različnih skladih.Smo v fazi analize teh možnosti,vsekakor pa bomo izrabili vsemožnosti.«oktoBER 2008|29

IZ POVEZANIH DRUŽBVELENJSKA ODKOPNAMETODA V MAKEDONIJIZveza rudarskih in geoloških inženirjev Republike Makedonije je 26. septembraorganizirala posvetovanje »Potrebe in možnosti za kontinuiranooskrbo s premogom«. Okrogla miza je potekala v Bitoli pod pokroviteljstvomREK BITOLA. Iz skupine Premogovnik Velenje sva se posvetovanjaudeležila mag. Marjan Hudej in Ivan Pečovnik iz povezane družbe RGP.Posvetovanje je potekalo v hoteluMolika, ki leži v narodnem parkupogorja Pelister na nadmorski višini1.420 metrov. Vrh Pelister je visokprek 2.600 metrov. Hotel ima nazivpo redki vrsti drevesa (križanec medsmreko in borom), ki raste le na tempodročju in velja za značilnost tegakraja. Mesto Bitola leži na obrobjuširoke kotline, na nadmorski višiniokrog 700 metrov. Na pobočjih Pelistraso bila v preteklosti smučišča,ki pa so sedaj opuščena.Celotna bitolska kotlina (Pelagonija)leži na premogu. Na osnovi dosedanjihraziskav je skupna količinapoznanih rezerv premoga – lignita stega območja prek 1,7 milijarde ton.Vzhodno od Bitole je postavljenasodobna termoelektrarna z močjo 3x 225 MW (skupno 675 MW).Za tuje investitorje je zanimiva tudilokacija nahajališča Mariovo v okoliciPrilepa, kjer je 110 milijonov tonzalog lignita v razmerah, primernihza enostavno podzemno pridobivanje.Tu načrtujejo izgradnjo novetermoelektrarne z močjo 2 x 210MW. Treba bo odpreti, opremiti inpripraviti za proizvodnjo premogovniks podzemnim pridobivanjem lignita,zmogljivosti 2,66 milijona tonna leto za obdobje obratovanja prek35 let.Trenutno je najbolj pereč problem zaMakedonijo oskrba s premogom zaobstoječo TE Bitola, ki potrebuje zaredno proizvodnjo 6 milijonov tonlignita na leto. Tega sedaj pridobivajona površinskem kopu Suvodol,kjer pa zaloge blizu površine kopnijoin bo v prihodnjem obdobju od 5Mag. Marjan Hudej med predstavitvijo projekta Mramordo 10 let treba celotno proizvodnjonadomestiti s podzemnim pridobivanjem.V ta namen so predvideni trijepremogovniki – Suvodol v globljempodročju obstoječega površinskegakopa ter v bližini še Brod-Gneotinoin Živojno. Republika Makedonijanima razvitega podzemnega pridobivanjapremoga in tudi nima nobenihizkušenj na tem področju. Imapa precej dobro opravljene raziskavenahajališč in potrjene zaloge.DRAGOCENE IZKUŠNJEVELENJSKEGAPREMOGOVNIKARGP je že v letu 2004 izdelal tehnološkoštudijo o možnostih podzemneeksploatacije premoga v navedenihtreh premogovnikih za potrebe TEBitola, in sicer v sodelovanju z rudarskiminštitutom iz Skopja. Študijaje potrdila možnosti in vse pogoje zapodzemno pridobivanje lignita poVelenjski odkopni metodi. Študija jev strokovni javnosti in v poslovnihkrogih makedonskega elektrogospodarstvanaletela na velik odmev, ponekod(pri izvajalcih obstoječe tehnologijepovršinskega pridobivanjain pri starejših akademikih rudarskestroke) pa tudi na pomisleke in zadržke.V tem času do leta 2008 pa so se zaradinerožnatega stanja v energetiki(uvažajo večino potrebne električneenergije, rezerve premoga na površinise hitro zmanjšujejo) vsi nivojipoenotili in sedaj zelo podpirajoodpiranje premogovnikov s podze-OKTOBER oktoBER 2008|30

mnim pridobivanjem.Mag. MarjanHudej in IvanPečovnik svana povabilo organizacijskegaodbora za posvetovanje pripravilain predstavila referat z naslovom″Sodobna tehnologija odkopavanjadebelih slojev lignita v PremogovnikuVelenje″. Referat je objavljenv zborniku predavanj s posvetovanja(»Zbornik na trudovi – trkaleznamasa«, 26. 9. 2008 god., Bitola),ki je dostopen v strokovni knjižniciPremogovnika Velenje. Referat jeobjavljen v angleškem in makedonskemjeziku.Ker je čas posvetovanja sovpadaltudi s svečanim zagonom pilotnegaodkopa Mramor v Tuzli, sva v dogovoruz vodstvom Premogovnika Velenjepredstavila tudi ta projekt kotprimer dobre prakse konkretnegamednarodnega sodelovanja tako napodročju prenosa tehnologij kot napodročju investicijske dejavnosti.Posvetovanje je odprla namestnicaministra za gospodarstvo RepublikeMakedonije, med več kot 80 udeležencipa so bili prisotni člani zvezerudarskih in geoloških inženirjev,predstavniki ELEM (Elektro Makedonija),REK Bitola (pokrovitelj), rudarskefakultete iz Štipa, aktivni terupokojeni akademiki, profesorji indirektorji podjetij. Posvetovanje jespremljala številna ekipa novinarjevin snemalcev RTM ter drugih medijev.Oba referata sta bila pri udeležencihposvetovanja zelo pozornoin pozitivno sprejeta. Na koncu svaodgovarjala na številna vprašanjaudeležencev.Zaključek posvetovanja je bil, da RepublikaMakedonija pospeši prizadevanjain opravi konkretne postopkeza pričetek in nadaljnji intenzivnirazvoj podzemnih premogovnikov vkratkoročnem obdobju. Pri tem računana mednarodno pomoč, tudina strokovno sodelovanje PremogovnikaVelenje, tako na tehnološkemkot finančnem področju. Neizključujejo tudi možnosti koncesijza tuje vlagatelje.Ivan Pečovnik,vodja Tehnološko-komercialneslužbe RGPHYDRO 2008V času od 6. do 8. oktobra je v Ljubljani pod okriljem angleške družbeHydropower&Dams potekala konferenca »Hydro 2008« z delovnimnaslovom »Progressing World Hydro Development«. Podjetje RGP,d. o. o. se je na konferenci predstavilo s člankom Marka Ranzingerja»Izdelava črpalne hidroelektrarne Avče - povezava rudarskih in gradbenihdel v praksi«. Soavtorja članka sta Alida Rejec, SENG d. o. o.,in Miran Komel, HSE Invest Nova Gorica.Pod streho Cankarjevega doma se je zbralo več kot 800 udeleženceviz 66 držav celega sveta, ki se v mednarodnem merilu ukvarjajo s hidroproblematiko, z njenimi dosežki in izzivi ter načrtovanjem in izgradnjonovih hidroelektrarn. Podjetje RGP, d. o. o. je želelo s predstavljenimčlankom v prvi vrsti prikazati nujnost povezave rudarskein gradbene stroke pri izdelavi podzemnih hidro-tehničnih objektov,kakršen Avče nedvomno so.V treh dneh je bilo 137 predstavitev, ki so bile razporejene pod dvajsetimidelovnimi naslovi. Potekale so vzporedno dopoldne in popoldnev treh dvoranah Cankarjevega doma. Vsekakor je bilo izrednozanimivo spoznavati problematiko in rešitve pri izdelavi podzemnihobjektov za potrebe hidroelektrarn po svetu.Vzporedno s konferenco je potekala tudi razstava stodveh razstavljavcevopreme, servisa, inovacij in dobre prakse s hidro področja.Prisotna so bila skoraj vsa podjetja, ki v svetu kaj pomenijo na tempodročju znanosti in tehnologije. Za nas, rudarje je bilo zanimivopredvsem spoznavanje teh podjetji in njihovih storitev.Obisk takšnih konferencin aktivna predstavitevčlankov sta vsekakor sstrokovno-inženirskegavidika veliki pridobitvitako za posameznikakot podjetje. Na konferencidobimo ogromnoinformacij, ki nam lahkozelo koristijo pri našembodočem delu. Danes jeRGP aktivno prisoten priizgradnji črpalne hidroelektrarneAvče na Soči,jutri je nov dan z novimiizzivi. Eden od takšnih bovsekakor izgradnja črpalnehidroelektrarne Kozjakna reki Dravi. Z izkušnjami,ki jih na tem področjupridobivamo, pa bopodjetje RGP vsekakordober partner pri njeniizgradnji.Marko Ranzinger,univ. dipl. inž. rud.OKTOBER oktoBER 2008|31

IZ POVEZANIH DRUŽB»NA ZDRAVJE« ZVODO IZ JEZERAPodjetje HTZ je med 13. in 17. oktobrom ob Velenjskemjezeru na pomolu pod čolnarno testiraloneodvisno mobilno enoto (NME) za filtriranjevode na terenu. To je naprava za filtriranje in pripravopitne vode iz vseh površinskih voda.Problematika površinskih voda je, dase kvaliteta vode spreminja glede naletni čas. Tako se spomladi, ko se topisneg, pojavlja v vodi več raztopljenihtrdnih delcev, v sušnih poletnih obdobjihpa poraste število mikroorganizmov.Glede na te razmere testirajoučinkovitosti filtracije, filtracijskegasistema neodvisne mobilne enote.Neodvisna mobilna enota je sestavljenaiz treh sklopov. Prvi je energetski del– napajalni modul, drugi je filtracijskimodul in tretji modul – potopna črpalkas pripadajočo opremo. Naprava obratuje24 ur dnevno, deluje pa takole!Potopno črpalko potopijo v jezeroali reko ter črpajo vodo prek cevido čistilne naprave. V čistilni napravigre voda skozi sistem čistilnihfiltrov, kjer se očisti. Pri tem načinupriprave pitne vode je ključnapredfiltracija. Z njo pripravijo vodoza nadaljnje čiščenje, odstranijo vsevečje delce v vodi, pesek, mulj, alge.V naslednji fazi priprave vode ji izboljšajookus in vonj z aktivnim ogljem.Zadnja faza filtracije za pripravo pitnevode je mikrobiološka. Z njo izvseh površinskih voda odstranijo vseviruse, bakterije, mikroorganizme,težke kovine. Vse potrebne meritvekrmilijo prek računalniškega programa.Izmerjene parametre lahko odčitavajona prikazovalniku ali pa jihbeležijo prek osebnega računalnika.Poleg datuma in časa zajemajo podatkeo količini filtrirane vode, trenutnempretoku vode, vstopnem tlaku vode,tlaku pred vsako stopnjo filtracije inpo njej, padcu tlaka na filtracijskih stopnjah,toku črpalke in napetosti črpalke.Glavni namen testiranja je določitevživljenjske dobe filtrskih vložkov,časa delovanja, kadar neodvisnamobilna enota deluje samo na akumulatorjih,ugotoviti filtracijsko sposobnostpri različnih vstopnih vodah,testiranje izboljšav na sistemu neodvisnemobilne enote, nadalje ugotovitisposobnost polnjenja akumulatorjevpri različnih vremenskih razmerahoziroma različnih letnih obdobjih.NME beleži dobre rezultate. Zanjo jeHTZ na letošnjem Mednarodnem obrtnemsejmu v Celju dobil priznanjeMestne občine Celje, preizkušanje priVelenjskem jezeru pa je prav tako potrdilonjeno učinkovitost. Energijo zadelovanje naprave so črpali od sonca,učinkovitost čiščenja pa preizkusilitudi s pitjem in to brez negativnih posledic.Naprava lahko na uro očisti 360litrov vode in je vsekakor zelo primernaza območja s slabo pitno vodo inza pomoč ob elementarnih nesrečah.PIKAPOLONICANA PRAŠNICESTIV povezanidružbi Karbonso se odločili zaprijazno gestoin osnovni šoliGustava Šiliha,ki v Velenjupoleg OŠ Šaleknosi naslov EKO šole, poklonili petnajstknjig z naslovom Pikapolonicana prašni cesti.Knjigo je izdalo društvo Jasa iz Ljubljanev sodelovanju z Ministrstvomza okolje v okviru projekta EKO šolkot podporo pri izobraževanju otrokv vrtcih in osnovnih šolah. ProjektEKO šole vsebuje izobraževalne vsebineodnosa do okolja v najširšemsmislu – tako do ravnanja z okoljem,odpadki, energijo in odnosa do vsehživih bitij.Ob predaji knjig je Franc Lenart,direktor Karbona, ravnatelju OŠGustava Šiliha Alojzu Toplaku innjegovi pomočnici Lilijani Lihtenekerponudil tudi sodelovanje priorganizaciji ali izvedbi posameznihvsebin v projektu EKO šole – oglededejavnosti Karbona, predavanjaz ekološkimi vsebinami, pomoč priraziskovalnih nalogah, česar sta bilazelo vesela in v šoli bodo njihovopomoč radi sprejeli.Franc Lenart, desno, je knjižicepredal ravnatelju OŠ Gustava ŠilihaAlojzu Toplaku.OKTOBER 2008|32

NAŠE ROKE SO BILE POSODEOdprtja razstav v razstavišču Barbara so vedno nova doživetja. Enega takšnihnam je 23. oktobra pripravil Jiři Kočica, akademski kipar, tudi pesnik.Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1991 diplomiralpri profesorjih Luju Vodopivcu in dr. Tomažu Brejcu. Kiparsko specialkoje leta 1993 zaključil s temo »Kata-logos« pri prof. Dušanu Tršarju.K ogledu razstave in sodelovanju prinjenem nastajanju nas je popeljala likovnakritičarka Tatjana Pregl Kobe:»Jiřijevi predmeti so vedno jedro sporočilain običajno postanejo darovi zaljudi. Jeseni pred petnajstimi leti je zarazstavo z naslovom »Pesem« medizdelovanjem glinenih posod verz zaverzom napisal v posode. Vsakegav svojo posodo tako, da so bili verziprej kot na papir vpisani v glino.V posode je nasul zemljo in vanjeposadil mlada drevesca, vzgojenaiz semen, ki jih je nabral na gozdnihpoteh. Trideset obiskovalcev – tolikoverzov sestavlja Pesem – je dobilo vdar posode z verzi, drevesci in prošnjo,da jih presadijo v okolje, ki jimbo omogočilo rast. Letošnjo pomladje nabral nova semena, naredil noveposode, napisal novih dvanajst verzov,ki skupaj s prejšnjimi predstavljajoleta njegovega življenja.«Drobni voščeni odlitki človeških figur,otroških rok, živopisne posodices semeni, tulci z rokopisnimi svitki,položenimi v skrinjo z žitom, in razpadajočalesena škatla, polna ročnoizdelanih listov, na katerih ležijo besede,misli, verzi, risbe – vse to predstavljaumetnost Jiřija Kočice, ki kliček izviru, rasti, življenju. Njegovo kiparstvoje polno vznemirljivih skrajnosti,toda vse, kar ustvari, ima svojdoločen pomen.Nič presenetljivega ni, da je posebejza razstavišči Premogovnika Velenjeizbral prav elemente, ki nagovarjajok rasti življenja in življenju samemu– ta del je na ogled v Muzeju premogovništvaSlovenije na Starem jašku.Tudi vodja Izobraževalnega centraBoris Potrč, ki je odprl razstavo,je razmišljal o izzivih: »Tako kot soza umetnika izziv material, formain energija izdelka, so za nas izziviv novih idejah, inovacijah, ker so tegonilo napredka. Včasih moramotudi tvegati poskusiti kaj novega.V Premogovniku prvič v zgodoviniuvajamo odkop z več kot 200 metridolžine, pripravljamo projekt novegaizvažalnega jaška, svoje izkušnje smoposredovali v premogovnik Mramor… Brez izzivov ni napredka.«Sodelavke in sodelavci so na odprtjurazstave kiparju nastavili svoje roke,da je v njih iz toplega voska oblikovalposodice.Razstava je na ogled do 23. novembra.Diana Janežičfoto HansOKTOBER 2008|33

zlati prah življenjaIZUMITELJSKO DELOJOSEFA RESSLA10. oktobra smo v Muzeju premogovništva Slovenije odprli razstavo »Odvijaka do junaka«, ki smo jo pripravili v sodelovanju s Tehniškim muzejemSlovenije. Prikazuje življenje in delo češkega izumitelja Josefa Ressla, kiga imamo Slovenci za svojega in ga poznamo najbolj po izumu ladijskegavijaka.inovativni um Josefa Ressla.«V imenu Tehniškega muzeja Slovenije je zbrane nagovorilnjegov direktor dr. Orest Jarh, ki je spomnil, da lanipodpisani sporazum o sodelovanju med obema muzejemarodi sadove. Po spomladanski razstavi o Juriju Vegibo do 18. decembra na ogled razstava o Josefu Resslu.Jarh: »To je eden zahtevnejših projektov našega muzejazaradi obširnega mednarodnega sodelovanja strokovnjakoviz muzejev vseh dežel, v katerih je živel in delalRessel. Razstava potuje po Sloveniji, postavili pa jobomo tudi na Češkem.«Mag. Vladimir Vilman, desno, je udeležence odprtjapopeljal med podatki o Josefu Resslu.Zbrane udeležence sta nagovorila direktor PremogovnikaVelenje dr. Milan Medved in direktor Tehniškegamuzeja Slovenije dr. Orest Jarh, odprtje pa je z igranjemna vibrafon popestrila dijakinja Umetniške gimnazijeVelenje Aleksandra Šuklar.Dr. Milan Medved se je zahvalil za postavitev razstaveTehniškemu muzeju Slovenije in dejal: »Avtor mnogihtehničnih rešitev, ki jih danes uporabljamo in jemljemokot samoumevne, je bil Josef Ressel. Nekaj njegovih izumovje bilo tudi na področju rudarstva in prav je, da semu s postavitvijo razstave malo oddolžimo tudi v našemmuzeju.Premogovnik Velenje pa ima še nekaj skupnega z JosefomResslom; naše podjetje je namreč pred letom dniprejelo nagrado Inženirske zbornice Slovenije za inovativnost,in sicer za Velenjsko odkopno metodo. Je ploddela številnih strokovnjakov rudarske, elektro in strojnestroke in je v svetu morda bolj poznana kot doma. Toje lepa simbolika ob razstavi, ki prikazuje izumiteljski,OD VIJAKA DO JUNAKAJosef Ressel se je rodil leta 1793 v češkem mestu Chrudim,umrl pa je leta 1857 v Ljubljani. Njegov največji innajbolj znani izum, ki ga je izpeljal od začetne zamislido praktične uporabnosti, je ladijski vijak. Vendar s temnjegovo delo še zdaleč ni izčrpano, saj bi težko našlipanogo tehnike, v kateri ni deloval. Ukvarjal se je z izboljšavamital in si zamislil, kako bi egiptovske puščavez namakanjem lahko postale plodne. Kot gozdar je poSloveniji in Istri uvajal napredno gospodarjenje in si prizadevalza pogozdovanje Krasa.Poleg tega je velik del svoje izumiteljske dejavnosti posvetilenergetiki in prometu. Posegel je tako rekoč na vsapodročja tedanje tehnike, od rudarstva in metalurgije dokemije, gradbeništva, agroživilstva in vojne tehnike.Prva polovica 19. stoletja je bil čas velikih sprememb navseh področjih, zato je na razstavi to obdobje zajeto znajpomembnejšimi mejniki v kratki video projekciji. Resslovoustvarjalnost in inovativnost osvetljujejo predmeti– modeli njegovih izumov, ki so za to priložnost izposojeniiz Tehniškega muzeja na Dunaju, Nacionalnegatehniškega muzeja v Pragi, Pomorskega muzeja SergejMašera v Piranu ter iz zasebne zbirke Janka Samse. Takosi je moč ogledati modele ladijskih vijakov, teleprinterja,naprave za plovbo proti rečnemu toku, cestnega vozilana parni pogon, vetrne naprave in znamenite ladje Civetta.Na ogled je tudi izredno zanimiva letalna naprava naparni pogon, ki jo je začel razvijati Josef, avtorska zašči-oktoBER 2008|34

ta pa je uspela njegovemu sinu Henriku. Kako deluje ladijskivijak, obiskovalci lahko spoznajo prek delujočegamodela, ki so ga skonstruirali in izdelali dijaki Šolskegacentra Ljubljana.Ker je Josef Ressel priznanje in slavo za svoja prizadevanjadobil šele po smrti, je razstava poimenovana Odvijaka do junaka. Razstavo je pripravil dr. Sandi Sitar,profesor umetnostne zgodovine in doktor zgodovinskihznanosti, s sodelavci iz Tehniškega muzeja Slovenije.Celoten projekt je finančno podprlo Ministrstvo RS zakulturo.Diana JanežičPRENOVAMUZEJSKIH ZBIRKV Muzeju premogovništva Slovenije v Velenjusmo izvedli projekt »Prenova in obogatitev zbirkeslovenskih premogovnikov«, ki ga je sofinanciraloMinistrstvo za kulturo Republike Slovenije.Od odprtja muzeja leta 1999 do danes smo muzejskescene (diorame) obnavljali z manjšimi restavratorsko-konservatorskimideli, medtem kovsebinsko vanje nismo posegali. S to prenovosmo nekatere scene dopolnili z novo pridobljenimiavtentičnimi muzejskimi predmeti ter nekaterečasovnemu obdobju neustrezne predmete zamenjaliz ustreznejšimi.Tako so dodani lutka klečečega rudarja s tipičnorudarsko obleko s konca 19. stoletja, vagonček inkolesnice za prevoz po progi iz lesenih desk povpadniku s pomočjo lesenega vitla, pri sceni zatransport s konji je bila nameščena še ena kopijajamskega vozička, jeklene cevi za prezračevanjeso bile zamenjane z lesenimi koriti za avtentičniprikaz dovoda svežega zraka na odkopni prostor,obnovljeni so bili cilindri jamske lokomotive AGna stisnjen zrak iz leta 1926.Največja pridobitev je na zunanjem razstavnemplatoju, na katerega smo poleg večjih rudarskihstrojev postavili dizelsko lokomotivo nemškegaproizvajalca Shoema – CHRISTOPH SCHOT-TLER G.m.b.H. Maschinenfabrik, masch., ki je odleta 1971 do današnjih dni prevažala material inopremo na površini Premogovnika Velenje.NASTOPAJO,VADIJO,RAZVESELJUJEJOČlani harmonikarskega orkestra BarbaraPremogovnika Velenje so se 2.oktobra udeležili 2. revije harmonikarskihskupin in orkestrov Slovenije2008. Nastopili so v veliki dvoraniKulturnega centra Janeza Trdine vNovem mestu.Poleg njih so se na reviji predstavili še Harmonikarski orkesterGlasbene šole Radovljica, Harmonikarski orkesterGriže, Harmonikarski orkester Mikola, Klub harmonikarjevStopar, Harmonikarski orkester Tomaža Kastelica,Društvo harmonikarjev Mirna Peč, Društvo ljubiteljevharmonike Godič in Orkester harmonikarjev Pustotnik.Harmonikarski orkester Barbara, ki je prvič javno nastopilv decembru leta 1997, s skupnimi vajami pa pričel lekakšen mesec prej, sedaj združuje 24 članov, rudarjev,ki poleg trdega dela pod zemljo, gojijo tudi tradicijo slovenskegaljudskega godčevstva. Zaradi tako velike zasedbein igranja zgolj na diatonično harmoniko, popularnofrajtonarico, je takšen orkester še vedno edinstvenv slovenskem prostoru.Člani vadijo in nastopajo pod mentorskim vodstvomMira Klinca, sicer pa je njihov vodja Bojan Lajlar, magisterrudarstva, ki v Premogovniku vodi Tehnične službe.Kot nam je povedal, harmonikarji veliko nastopajo,pridno vadijo, sedaj pa se pripravljajo tudi na posebnoprireditev – 24-urno neprekinjeno igranje na frajtonarico,ki bo v začetku decembra – ob dnevu svete Barbare– v Muzeju premogovništva Slovenije, nanjo pa bodopovabili harmonikarje iz cele Slovenije.Dragica MarinšekoktoBER 2008|35

zlati prah življenjaRUDARSKI OKTET NAGOSTOVANJU V FRANCIJIRudarski oktet Velenje, katerega umetniška vodja je Danica Pirečnik, v sezoni2008/09 vstopa v 30. leto delovanja. V sklopu aktivnosti jubilejnegaleta je bil od 17. do 19. oktobra na gostovanju v Franciji, na povabilo organizacijskegakomiteja za mednarodno izmenjavo COEI, ki deluje v pobratenemmestu Velenja Vienne.Predsednik COEI, Jean FrancoisMerle, ki je dober poznavalec Velenja,je gostovanje Rudarskega oktetaorganiziral kot veliko promocijo zaPremogovnik Velenje, mesto Velenjein s tem tudi Slovenijo.Pevce je slavnostno sprejel dolgoletnifrancoski poslanec in županmesta Vienne Jacques Remiller, kije v svojem nagovoru dal velik poudareksodelovanju med pobratenimievropskimi mesti.V Vienne je v času gostovanja potekalsejem, na katerem se je oktetpredstavil na več prizoriščih ter bilpovsod zelo dobro sprejet. Rudarskioktet je sicer v treh dneh imel štirikoncerte in množico priložnostnihnastopov v Viennu in Lyonu. Ogledalsi je znamenitosti teh dveh mestin pokusil kulinarične dobrote Francije.Posebej za gostovanje v Franciji jeoktet v svoj repertoar vključil priredbofrancoske ljudske pesmi »Chevaliersde la table ronde« – Vitezi okroglemize. Povsod, kjer jo je zapel, soz njim zapeli tudi poslušalci. Ta pesemje namreč ena izmed bolj priljubljenihljudskih pesmi v Franciji.Da je bil Rudarski oktet eden izmedglavnih dogodkov v mestu, pričatudi to, da je lokalni radio snemalvse njegove koncerte, potem pa sobili na radiu predvajani v času gostovanja.Oktet je v soboto s svojimipesmimi v živo nastopil v eni izmedradijskih oddaj. Prav tako je bilogostovanje podprto tudi v pisanihmedijih, saj so bili v treh dneh gostovanjav časopisih objavljeni kartrije članki s pozitivnimi kritikamiRudarski oktet pred mestno hišo v Viennenastopov in promocijo Velenja.Pevci so bili navdušeni nad gostoljubjemgostiteljev. Zelo so se potrudili,da je mesto Vienne v njih pustilozelo pozitivne občutke. Pevci se organizatorjemgostovanja in gospoduAvgustu Tanšku za organizacijo gostovanjaiskreno zahvaljujejo.Rudarski oktet sicer za jubilejno letopripravlja veliko aktivnosti, s katerimibo obeležil svoje tridesetletnodelovanje.Simon KlincOKTOBER 2008|36

Pihalni orkester Premogovnika Velenjevabik vpisu abonmaja za sezono 2008/09!V tretji sezoni godbeniškega abonmaja bodo štirje koncerti.Prvi koncert bo v četrtek, 27. novembra 2008, ob 19.30 v Veliki dvorani Glasbene šole Velenje, nastopil pabo Orkester Slovenske vojske.Ustanovljen je bil aprila 1996 za izvajanje meddržavnih protokolarnih sprejemov ministrov za obrambo innačelnikov generalštabov tujih držav. Številni koncerti in nastopi doma in v tujini so temelj za prepoznavnostOrkestra Slovenske vojske ter Slovenske vojske in države Slovenije. Orkester sodeluje s priznanimi domačimiin tujimi dirigenti ter solisti. Redno snema za RTV Slovenijo, precej oddaj ima posnetih tudi s tujimi radijskimiin televizijskimi hišami.Drugi koncert bo v soboto, 17. januarja 2009, ob 19.30 v Kulturnem domu Velenje. To bo tradicionalninovoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje.Na koncert so povabili goste, med drugim bosta nastopila mednarodno uveljavljeni solist na trobenti RichardSteward in ena od priznanih slovenskih pevk.Tretji koncert bo v četrtek, 26. marca 2009, ob 19.30 v Veliki dvorani Glasbene šole Velenje, predstavil pase bo Pihalni orkester Glasbene šole.Šolski pihalni orkester sestavljajo učenci pihalnega, trobilnega in tolkalnega oddelka, ki je podmladek Pihalnegaorkestra Premogovnika Velenje. Na koncertih predstavlja zelo raznovrsten program. Na njihovemkoncertu bodo kot gostje nastopili člani Šaleškega študentskega okteta, ki ga sestavljajo študentje iz pevskešole pevskega zbora Šolskega centra Velenje. V Šaleški dolini spadajo med mlajše, a že uveljavljene oktete,ki s svojimi nastopi vedno pritegnejo občinstvo. Leto 2008 so začeli s prenovljeno ekipo pevcev, s pomočjoMO Velenje pa so izdali tudi zgoščenko s svojimi najbolj značilnimi skladbami.Četrti koncert bo v sredo, 20. maja 2009, ob 19.30 v Veliki dvorani Glasbene šole Velenje. To bo tradicionalnipomladanski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje.Orkester bo prihodnje leto praznoval 90-letnico in je v tem času prerasel v odličen orkester amaterskih glasbenikovz dolgoletnimi izkušnjami in velikim znanjem, ki poleg tradicionalne pihalne glasbe izvaja tudi moderno,klasično in zabavno glasbo in vedno znova navdušuje poslušalce na domačih in tujih odrih.Vpis abonmaja bo potekal od 10. do 27. novembra 2008 pri blagajni glasbene šole Frana Koruna Koželjskegav Velenju, od ponedeljka do petka od 12. do 18. ure. Cena abonmaja, ki vsebuje štiri koncerte, je 20 evrov.Informacije na telefon 041/921-816 ali 03/5874-537, spletne strani: www.popv.si.Zagotovite si sedež na koncertih, srečanje s prijatelji in vabljeni v svet glasbe!OKTOBER 2008|37

RUDI STRMČNIK ŠE KUHA OGLJEPika Nogavička je letos na svojem festivalu obiskovalcem predstavljala stareobičaje. Mednje sodi tudi kuhanje oglja. Kdo bi bil za prikaz tega staregaopravila bolj primeren kot Rudi Strmčnik?foto HansRudi Strmčnik je zaščitni znak prireditevv Šaleški dolini in okolici,predvsem tistih, ki obujajo spominena dela, ki jih mlajši ne poznajo več.Kuha žgance, krtači volno, prede,kolari, kuha oglje. Je samouk. Delakolovrate, včasih je delal tudi sode.Ob tem pove številne zanimivezgodbe in razdre kakšno šalo, zatosi ga ljudje še bolj zapomnijo.Bil je rudar. Večino delovne dobeje delal na čelu, zadnji dve leti predupokojitvijo pa je bil strežnik mehanizacije.Upokojen je 18 let in ječlan Kluba upokojencev PremogovnikaVelenje.V nedeljo, dan po končanem Pikinemfestivalu, je bila kopa razdrta,dva mlada fanta sta v vodi ohlajalaoglje, Rudi je nadzoroval delo. Intako je imel tudi čas za pogovor.KOVAČI IN OGLJEZačela sva v njegovem otroštvu.»Doma nismo imeli kmetije, samobajto,« pove Rudi, rojen Plešivčan,ki se je s poroko preselil na GraškoGoro, na kmetijo, ki jo je sedaj prepustilsinu. Kot otork je moral poprijetiza marsikatero delo. Tako se jenaučil tudi kuhanja oglja.»Včasih so kuhali veliko oglja. Kmetjeso si s tem prislužili kakšen prepotrebendinar, kajti oglje je bilopotrebno in se je dobro prodajalo.Največ so ga potrebovali v premogovniku.Včasih so imeli pri premogovnikutudi po 12 kurišč, pri vsakempa so bili po trije kovači, ki soizdelovali vse orodje za potrebe delav jami in delavnicah,« razlaga Rudi,ki se spominja velikih bunkerjev zaoglje v Starih Prelogah.Razmere so se spremenile po letu1965, saj sta poljedelsko in drugoorodje začela industrijsko izdelovatiUnior v Zrečah in tovarna na Muti.Kakšen je bil zaslužek od kuhanjaoglja? »Oglar nikoli ni bil bogat. Vednoje hodil okoli črn, strgan, umazan,brez gat!« pove šaljiv verz Rudiin doda: »Bogati kmetje so imeli velikolesa in so ljudem brez dohodkovdali na razpolago drva za kurje-OKTOBER 2008|38

nje kope ter s tem možnost zaslužka.Oglarji so s tem pravzaprav kmetompočistili gozdove, predvsem v težkodostopnih predelih. Zaslužek sta sikmet in oglar razdelila na pol.«RECEPT ZA KUHANJEOGLJAIn potem Rudi v podrobnostih razloži,kako se kuha oglje in kaj je za topotrebno.»Kope so različnih velikosti. Videlsem kope, kuril jih nisem, v katereje šlo tudi do 100 m3 drvi in so jihkurili cel mesec.Za kopo najprej potrebuješ prostor inles. Les mora biti od listavcev. Najboljšiprostor je ob vodi, v grabnih.Zakaj? Voda je dobrodošla za gašenje.Oglje je lažje spraviti iz globelido ceste, ker je lahko, kot spravljatina eno mesto težak les.Ko vse to imamo, na kopišču zabijemov zemljo tri kole v obliki trikotnika.Nato jih oblagamo z metrskimidrvmi, proti vrhu pa z zmerajkrajšimi, do 5 centimetrov. Les imaokoli 15 metrov obsega, meter višine.V taki kopi skuhamo okoli 3,5tone oglja.Zloženi les obložimo s svežo smrekovosteljo in vse zasujemo z zemljo.V odprtino na vrhu vsujemožerjavico, da začne les goreti. Kose ves spremeni v žerjavico, luknjozadelamo in po kopi tolčemo, dazbijamo žerjavico na dno. Če grekarkoli narobe, da les ne pogori vceloti, kopo delno odpremo in ponovimopostopek zlaganja.Ko je oglje kuhano - iz kope se nekadi več in zemlja je suha, previdnoodstranimo zemljo, zberemo ogljein ga pogasimo v vodi. Posušeneganadevamo v vreče in gre v prodajo,uporabo.«Na Rudijevo veselje je njegovo kopona Pikinem festivalu obiskalo velikootrok pa tudi odraslih. Zase ve, da jedaleč naokoli edini oglar in žal muje, da nima komu predati svojegaznanja in izkušenj. Upanje, da se bokaj spremenilo, mu zbujajo številneprireditve, na katerih prikazujejostare obrti. Rudi kuha oglje vsakoleto tudi na prireditvi v Ravnah naPristavi; kmalu bodo fantje to počelisami. Drugod ni zanimanja za učenjetega običaja.»Ponekod oživlja poklic kovača, kerso znova 'modni' kovani izdelki. Poklicakovača in oglarja sta skladna.Vsak kovač je imel včasih v učnemprogramu kuhanje oglja. Danes bi seo tem lahko učili lesarji, gozdarji,«meni Rudi.Kot ni s kuhanjem oglja zaslužil včasih,ima Rudi tudi danes od tega lezadovoljstvo. Ob kuhanju oglja mumine čas, zadovoljen je, da pokažekaj zna, da komu pokaže kaj novegaali obudi spomine na čas, ko je bilokuhanje oglja bolj običajno.Diana JanežičIZLET NA KRASVPIS ZA NAJETJESINDIKALNIHAPATMAJEVVpis članov Kluba upokojencev– upokojenih članov sindikata,ki bi želeli v prvi polovicileta 2009 dopustovativ sindikalnih apartmajih, bov sredo 12. novembra, od 9.do 11. ure, v klubski pisarni,soba 210, v stekleni direkcijiv Velenju.KLUB UPOKOJENCEV PREMOGOVNIKA VELENJEwww.rlv.si (Premogovnik Velenje/društva); modra številka odzivnika080 98 93; informacije vsako sredo med 9. in 11. uro 03/898-2140Da bi ponudili nekaj tudi članom Kluba upokojencev Premogovnika Velenje,ki so člani skupine A, in sledili planu dela, smo 8. oktobra organiziraliizlet na Kras. Zbralo se nas je za dva avtobusa.Pot nas je vodila po avtocesti mimo Ljubljane in nato naprej do Lokev naKrasu, kjer smo si ogledali pršutarno in poskusili njihove dobrote. Razkazaliso nam proces proizvodnje kraškega pršuta - kako iz svežih svinjskihnog nastane kraški pršut. Mojster sušenja nas je popeljal skozi prostornosušilnico, kjer trenutno sušijo enajst tisoč pršutov. Na burji sušene mesnedobrote smo zalili z domačim teranom v nepozabni kraški atmosferi.Pot smo nadaljevali do Škocjanskih jam. V spremstvu izkušenih vodnikovsmo si ogledali naravne umetnine, ki so uvrščene tudi na seznamsvetovne dediščine pri Unescu. Škocjanske jame sestavlja enajst jam,udornic, ponorov in naravnih mostov. Jame lepšajo raznobarvni in orjaškikapniki različnih oblik, orgle in prelepe ponvice. Skozi Škocjanskejame teče reka Reka, ki jim daje še poseben pečat.Po ogledu smo si pri kosilu napolnili želodce in polni nepozabnih doživetijkrenili proti domu.Pavel Župevc, foto Brane ValenčakOKTOBER 2008|39

ZMERNOST JE MATI ZDRAVJAPREOBREMENJENOSTObremenjenost. Pogosto uporabljen pojem, ki sega tako na fizično kotpsihično področje. Nehote se nam ob tem porodi primerjava z jeklom, kise ob določenem naporu zvije ali zlomi, ali elastiko, ki se ob preveč intenzivnemnategu razvleče in ne skrči več.Se podobno dogaja tudi v človeku?Je preobremenitev posledica predolgegačasa izpostavljenosti delu aliprevelike gostote dela? Pomembnoje oboje in obojega se moramo lotitina specifičen način, da nas ne pripeljedo neobvladljivega stresa in vsehneugodnih posledic.Trenutek, ko se pri posamezniku pojavitapreobremenjenost in posledičnoizgorevanje, je zelo premakljiv.Podobno kot pri fizičnem materialuje pri človeku odvisen od posameznikovihtelesnih in psihičnih kvalitet,odnosa do dela in življenja,njegovih pričakovanj in zmožnostisproščanja ter sprotnega obnavljanjaenergetskih potencialov. Vednoje odraz posameznikove vitalnostiin načina, kako se posameznik spopadas stresom, kako ga obvladujein bolj ali manj uspešno pretvarja vizzive.Dokler človek neko opravilo opravljaz veseljem, se ob njem krepi induhovno raste, ko pa opravlja nekajna silo, ko mu je opravilo odveč indela ne zmore fizično ali mu umskoni kos, smo priča neobvladljivi stresnisituaciji, ki vodi v izgorevanje.NE MOREM VEČ!Preobremenjenost posameznik pogostodoživlja kot stres. V deželahEvropske unije je od 50 do 60 odstotkovizgubljenih delovnih dniposledica preobremenjenosti. Zaradinegativnih vplivov stresa takoEU stane absentizem kar 20 milijardevrov letno. Stres je neugodno doživetjeposameznika, ki se pojavi vsituaciji, ki ji ni kos, ko zazna razlikomed zahtevami okolja in svojimizmogljivostmi.V medicinski literaturi je izraz izgorelostzačel uporabljati psihologFreudenberger leta 1974, ko je raziskovalduševne težave pri osebjuagencije za socialno delo. Zapise otem stanju sicer lahko najdemo že vstarodavnih besedilih, kjer se omenjakot izčrpanost oziroma izjemnautrujenost.Razmejitev pa ni popolnoma jasna.V splošni medicini najpogostejeuporabljamo opredelitev, ki jo je postavilaChristine Maslach. Izgorelostje opisovala kot stanje telesne in duševneizčrpanosti, ki vključuje negativnepredstave o sebi, negativen odnosdo dela ter čustveno izčrpanost.Nekateri strokovnjaki se namesto kizgorelosti raje zatekajo k sindromuutrujenosti ali izčrpanosti. Znaki izgorelostise kažejo tako na telesnemkot duševnem področju. V vsakodnevnipraksi se zdravniki splošnemedicine tako pogosto najprej inpredolgo ukvarjajo z obravnavobolečin v hrbtu, vratu, ramenih, želodcuali prsnem košu ter se šelekasneje usmerijo k iskanju vzrokov,ki izhajajo iz okoliščin bolnikovegaživljenja in dela.Sindrom izgorelosti je resno bolezenskostanje z dolgoročnimi, lahkotudi s trajnimi posledicami. Žal vSloveniji ni bilo narejene obširnejšeraziskave, ki bi odkrila podatke,koliko obolelih imamo v naši državi.Predvidevajo, da je najmanj petinabolnikov v Enoti za krizne intervencijePsihiatrične klinike v Ljubljanihospitalizirana zaradi posledic izgorelosti.KJE JE IZHOD?Kadar smo preobremenjeni, je to lahkoposledica prevelikih obremenitevin/ali glede na obremenitve prešibkihsposobnosti za razreševanje tehstisk ali spopadov z obremenitvami.Največkrat se oboje kombinira. Četraja preobremenjenost dolgo, sesposobnosti za razreševanje še šibijoin znajdemo se v začaranem krogu.Ta preobremenjenost je lahko preobremenjenostz delom, lahko pa greza čustvene stiske, ki so povezanez odnosi z ljudmi ali z neko realnozelo težko situacijo. Prav neustrezniin nezdravi odnosi, odtujenost, občutekosamljenosti in nezmožnostivplivanja na dogajanja okoli nas, naorganizacijo, urnik in tempo dela,nam še dodatno jemljejo energijo innapravijo delo še težje in stres večji.Pri mladih ljudeh se pogosto nakopičijoše nesoglasja s starši, obremenitvezaradi dodatnega popoldanskegašolanja, odnosi z vrstniki, z zaljubljenostjoin s partnerstvom ter z iskanjemodgovora na vprašanje: kdosem in kaj hočem. Pogosto iz takegalabirinta ne zmorejo sami in potrebujejopomoč. Najbolje je, seveda,poiskati pot do osebnega zdravnika,ustreznega svetovanja ali psihoterapevtskeobravnave. Žal preštevilninajdejo izhod v alkoholu ali drogi,kar vodi v odvisnost in posledično ševečje težave.Težave s preobremenjenostjo sepričnejo že v zgodnjem otroštvu,ko otroku pogosto nezavestno odvzamemočas za sproščeno igro indruženje z vrstniki in mu v lastneminteresu in prevelikem pričakovanjuorganiziramo preštevilne vsakodnevnedejavnosti. V želji, da bi čim prejobvladal številne veščine in pridobilznanja, ga enostavno preobložimo zdejavnostmi in preobremenimo.Žalostna zgodba se vleče potem šeskozi osnovno in srednjo šolo. Urnikiso prenatrpani, zahteve prevelike,preverjanja znanj pa pogosto prevečskoncentrirana. Naenkrat ima danOKTOBER 2008|40

premalo ur, da bi postorili vse, karbi morali do naslednjega dne. Če sene organiziramo optimalno, ne napravimoprioritet reševanja nalog innimamo lastnega urnika, potem sebomo slej kot prej soočili s preobremenitvijoin bomo začeli izgorevati.Dovolj zgodaj moramo spoznati, daperfekcionizem vodi v neracionalnotrošenje časa in energije. Povsod –tako v zasebnem kot poslovnem življenju.zni, je ni mogoče več oživiti. Naj senam to ne zgodi!Za človeka je pomembno tudi spanje.Biti mora kakovostno in dovoljdolgo. Pri otroku daljše, v srednjihletih v povprečju od šest do osemur.Predvsem pa moramo, tako kot privseh stvareh v življenju, uskladitisvoje želje, pričakovanja in zmožnosti.Vsakega dela se moramo lotiti zveseljem, ob tem pa moramo pazljivoprisluhniti telesu in duši. Če nambo to uspelo (in z malo vaje in voljeZAHVALAOB SMRTI MOŽA IN OČETAMARTINA ŽILAVCASE ZAHVALJUJEMO SODELAVCEM STROJNE SLUŽBE VVO INSLUŽBE VRTANJA PRIPRAV ZA IZREČENA SOŽALJA, PODARJENOCVETJE IN DENARNO POMOČ, PODJETJU HTZ ZA CVETJE, DRAGUKOLARJU ZA POSLOVILNE BESEDE TER GODBI IN ČASTNI STRAŽIZA POSLEDNJE SLOVO.ŽENA SONJA, SIN IGOR IN HČI KATJA Z DRUŽINAMAZAHVALAOB OBLETNICI SMRTI NAŠEGA DRAGEGADAVIDA PUŠNIKAnam to mora uspeti), potem se bomolahko uspešno spopadali z nalogamiin delom, prevzemali naložene oziromaizbrane obremenitve in ob temne doživljali občutka preobremenjenosti.Z redno telesno aktivnostjobomo okrepili telo, napolnili baterijein poskrbeli za sprostitev ter duševnimir. Življenje bo lepo in pestro, brezpasti in čeri. Vsakdanji stres bo postalkoristen poživljajoč izziv.Preobremenjenost. Kaj je že to? Pa,srečno!Janez PolesSTE NJEGOVI SODELAVCI SPOMIN NANJ POČASTILI S CVETJEM INSVEČAMI NA NJEGOVEM GROBU. ZA TO LEPO GESTO SVA VAMHVALEŽNA IN SE VAM ZAHVALJUJEVA.DAVIDOVA OČE IN MAMAKRMARJI LASTNEGA ČOLNAKako torej številne naloge opravitioptimalno tako po obsegu kot kvalitetiin na koncu imeti občutek zadovoljstva?Kako se po vsakem delovnemdnevu počutiti zmagovalcain po službi najti še dovolj časa inenergije zase in za kvalitetno življenjez družino - tistimi, ki so nam blizuin jih imamo radi?Najprej se moramo dokopati dospoznanja, da smo sami kovač svojesreče in šofer lastnega življenja. Svojobarko lahko varno krmarimo medčermi ali pač nasedemo. Za vse, karse nam dogaja, smo odgovorni sami.Lahko se ustavimo, lahko zaživimodrugje in drugače. Na iste stvarilahko vedno gledamo od zgoraj aliod spodaj, z desne ali leve. V vsakistvari lahko vidimo dobro ali slabo.Zakaj prepogosto ali skoraj vednovidimo najprej slabosti? Zakaj nasskoraj vedno najprej prešine misel,da ne bo šlo in ne bomo zmogli, namestoda bi se z nalogo spopadli zzavestjo, da zmoremo, znamo in hočemo.Naloga bo še vedno enaka, lelažje se bomo spopadli z njo in lažjejo bomo napravili.Vedno pa potrebujemo čas, energijoin znanje. Prvega odmerjata ura innarava – z dnevi in nočmi, za drugoposkrbimo sami, znanje si bomopridobili v šoli in ob delu. Količinaenergije in posledične moči je odvisnaod kakovostne in zdrave prehrane,redne telesne aktivnosti, ki nastelesno krepi in duhovno sprošča, terpsihične stabilnosti in lastne organiziranosti.Moramo se znati sproščatiin kot akumulator vedno znova polniti.Tudi čez dan, kadarkoli zmoremo.Način in mesto bomo našli samiin za vsakega od nas sta lahko različna.Če se baterija povsem izpraoktoBER2008|41

V soboto, 11. oktobra, so se rudarjem v Premogovniku Velenjena pripravskih številkah v jami Preloge sever in Prelogejug v jutranji delovni izmeni pridružili nogometaši Nogometnegakluba Rudar.»Na delo« v jamo je odšlo 26 nogometašev in 3 trenerji. Medprvenstvenim odmorom so se člani NK Rudar namreč odločiliza delovno zapolnjevanje prostega časa oziroma nabiranjekondicije z delom v jami. Hkrati pa so se s tem pridružiliglavnemu sponzorju kluba Premogovniku Velenje pri doseganjudobrih rezultatov pri odkopavanju premoga.Centerza Tai Chi Chuan»Dynamis«, Velenje,razpisuje začetni tečajTai Chi Chuana in QiGonga.Vpis in predstavitev teh starihkitajskih veščin gibanja inmeditacije bo v četrtek, 6.11.2008, ob 18.30 v osnovni šoliŠalek v Velenju.Z redno vadbo teh veščin bostevzpostavili svoje notranjeravnovesje in dosegli stopnjopopolne umirjenosti. Vadbakrepi imunski sistem, odganjastres, poveča samozaupanje,pomaga pri odpravljanju težavs hrbtenico, izboljšuje dihanje,sprošča napetost, uravnavatelesno težo, povečujeelastičnost sklepov in tetiv …Tečajnino bo mogoče odplačatiobročno, imetnikom izkaznicešportnega društva PremogovnikVelenje priznamopopust.Dodatne informacije:041 419 869/BorovnikoktoBER 2008|42

Nagradna križankaAVTOR:DUŠANKOVAČIČBOŽJAHIŠABLAŽILNIKNUJA,POTREBANIŽJIOBLASTNIKV FEVDALNITURČIJIBROMLIČILOZA NOHTEHRVAŠKIKOŠARKAR-SKI TRENERPETROVIĆKAR NEOBSTAJA,NIČNOVINAR(MITJA)AMERIŠKISKLADATELJCOPLANDNAJVEČJEMESTO VMAROKUIZSELJEVA-NJE V TUJINOZVITEK(POGOVORNO)KAČONOSKRBA SSVETLOBOGEOMETRIJSKOTELO, KI GAOMEJUJEOŠTIRJETRKOTNIKIEMILZATOPEKPOTRATENČLOVEKDALMA-TINSKOŽENSKO IMECILINDRUPODOBNA ČE-LADA IZ FILCAALI USNJAPREPROSTASVETILKAGRŠKIASTRONOM VALEKSAN-DRIJIŠKOTSKOMOŠKOKRILONEKDANJICITROENOVAVTOSPOLNAŽLEZA, KIPROIZVAJAJAJČECAKDOROTEPASNOPEUNIFOR-MIRANSLUŽABNIKPRAVIČNAUSODA, PRA-VIČNA KAZENVRHNECDEJAVNOSTI,POVEZANZ LETNIMČASOMFILMSKAZVEZDAPERZIJSKIDUH ZLAVENOTAUFERNOETOVABARKATEKSTILNIIZDELKIPTICA UJEDA(BRKATI)RIM. DRŽ.ZAKLADURADNOPISMENOPOTRDILOPTICAUJEDAČRTMARINČEKPESNIK(ZBADLJIVO)NAŠ NOGOME-TAŠ (MILE)AM. GLASB.GARFUNKELNAŠAPESNICA(MAJDA)MANEKENKACAMPBELLANGL. IGRAL-KA HURLEYVRANJIGLASELIZABETHTAYLORMALOPRI-DNEŽNAGNJENSVETZDRAVILNAGORSKARASTLINAMAJHNAZASTAVATELURARABSKIKNEZOTOK PRIAVSTRALIJIORIENT.GOSTIŠČEČEBELIPODOBNAŽUŽELKADVOJICATKANINA SŠČETKASTOPOVRŠINOVOJAŠKIOBRAMBNINASIPBIVALIŠČEUMRLIHKOPERODŽAGANKOS DEBLA,HLODPRIČESKATRGOVSKOBLAGOZMIKAVTMEHKASUROVINAJAPONSKIAVTOVARNOSTNISVETOKOLICANAJSEVER-NEJŠI GRŠKIOTOKNOVINAR,KI POROČAO DNEVNIHNOVICAHSESALEC,KI LETAAMERIŠKAVESOLJSKAAGENCIJAHR.SOPRANPOLLAKBOSANSKIPISATELJSAMOKO-VILJANEKDANJIKENIJSKI TE-KAČ (HENRY)LINČANJESOKRATOVTOŽNIKALBERTOTOMBAODMEVBITJE, KIVZBUJAODPORZVESTAPOLLONIOMOČVIRSKARASTLINAALFINIPIČNEKDANJIMONGOLSKIVLADARSKINASLOVTEŽKA, MANJRODOVITNAPRST,ILOVICAEDVARDKOCBEKDEL PIHALAALI TROBILALONČNARASTLINA,PEPELKANagradna križanka PV InvestNapišite geslo iz križanke nadopisnico in jo do 20. novembrapošljite na naslov: UredništvoRudarja, Premogovnik Velenje,Partizanska 78, 3320 Velenje.PV Invest bo podelil 3 praktičnenagrade.INDIJSKIKRALJDRUŽBENISLOJRešitev nagradne križanke HTZ Velenje, objavljene v Rudarju 8/2008, je geslo: »AQUAVALLIS, za zdravje gre«.Nagrajenci: Savo Osolnik, Žalec, Marjan Škoflek, Velenje, Zlatko Zupanič, Ptuj.Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Čestitamo!oktoBER 2008|43

POSTANITEOGLAŠEVALECV RUDARJUBODITE VIDNIPounujamo vam možnost oglaševanjav najbolj branem mesečnikuv Šaleški dolini.Pokličite telefon 03 5871 774ali pošljite elektronsko poštona elektronski naslovdavid.koren@rlv.siOKTOBER 2008|44ČUT ZA PRIHODNOST