Januar - Premogovnik Velenje

CELEBRATE 4TH OF JULY RESPONSIBLY!The Norwalk Department of Public Safety and Sheriff’s Station join efforts during the 4th ofJuly holiday season to provide strict enforcement of City laws regarding the use and possessionof fireworks. As that time nears, the City of Norwalk is asking for your help in following therules to ensure a safe 4th of July for you and your family!The City has a “zero tolerance” against discharging firearms and illegal fireworks,and will seek maximum penalties for any and all violations.WHEN YOU ARE CAUGHT WITH ILLEGALFIREWORKS, YOU WILL FACE UP TO 6 MONTHSIN JAIL AND PAY UP TO $1,000IF YOU FIRE A GUN IN THE AIR, YOU WILL FACEUP TO 3 YEARS IN PRISON AND PAY UP TO $10,000Please make note of the below, City rules and regulations:• NMC 5.36.190 A – No person shall possess any fireworks at any time other than between 10 a.m. July 1st and midnight, July 4th.• NMC 5.36.190 B – Minors under the age of 18 shall not possess or discharge any fireworks unless supervised by an adult 21 or older.• NMC 5.36.190 E – No person shall possess or discharge any fireworks on any property owned by the City of Norwalk, including City parks, streets,and sidewalks.• NMC 5.36.190 F – No person may discharge fireworks any days other than July 2nd, 3rd, and 4th.• Road Closures - Blocking of streets for holiday block parties require an approved City Road Closure permit and signed resident petitions. ContactPublic Safety at (562) 929-5732 for more information.In addition, please review the following SAFETY TIPS!• The discharge of “Safe and Sane” fireworks must be in the presence of a responsible adult 18 years or older. Do not allow children to lightfireworks.• Keep a water supply (garden hose, large bucket of water) available when fireworks are being discharged.• Soak the discharged fireworks with water before tossing them in the trashcan.• Do not modify any fireworks as it creates a serious safety hazard potentially causing great bodily injury.If you observe any fireworks/gun related or any other violations, please call Norwalk Sheriff’sStation at (562) 863-8711 or Department of Public Safety at (562) 929-5732. Dial 911 to report crimesin progress. Remember that activity may be reported anonymously.All laws will be proactively enforced -- violators will be prosecuted. By following the rules andtaking an active part in reporting crimes, together we can ensure a safe holiday season!NORWALK CITY COUNCILMayor RICK RAMIREZ Vice Mayor MICHAEL MENDEZ Councilmember CHERI KELLEYCouncilmember JESSE M. LUERA Councilmember GORDON STEFENHAGEN

Vsebinastran 4Inventura 2009stran 5Nov sporazum medPremogovnikom Velenje in HTZVelenjestran 6Leto 2009 je bilo za jamskereševalce uspešnostran 8Poraba energije v letu 2009stran 10Vabljeni k sodelovanju indobremu delustran 12Ogled podjetja za lažjopoklicno odločitevstran 14Slovo od leta 2009stran 16Srečanje rudarskih in gorskihreševalcevstran 18Špica sistemstran 20Sindikat in Svet delavcev imatanovega predsednikastran 22Na obisku: Andreja ŠtefanBukovičstran 24Center starejših je mnogimpostal novi domstran 26Jaški velenjskega premogovnikastran 28Praznike nosimo v sebistran 30Zdravje: Celiakijastran 32Športno društvoČasopis Skupine PremogovnikVelenjeIzdajateljPremogovnik Velenjejanuar 2010, številka 1UredništvoGlavna in odgovorna urednica:Diana JanežičNovinarka in lektorica: DragicaMarinšekNaslov: Uredništvo Rudarja,Partizanska 78, 3320 Velenje,tel. 03/899-6396, faks 03/5869-131, el. pošta: diana.janezic@rlv.siUredniški odborTadeja Mravljak Jegrišnik,predsednica, Diana Janežič,glavna in odgovorna urednica,Ivo Hans Avberšek, oblikovalec,Dragica Marinšek, lektorica,Metka Marič, Pavel Skornšek,Proizvodnja, Miran Božič, Svetdelavcev, Ferdinand Žerak,sindikat, Ilinka Filipovič, HTZVelenje, Ivan Pečovnik, RGP,Srečko Gračner, PV Invest,Suzana Puc, GOSTOblikovanjeIvo Hans Avberšek,StudioHtz, HTZ Velenje,el. pošta: hans@rlv.siTrženje oglasovStudioHtz, HTZ Velenje, kontakt:David Koren, el. pošta:narocila.studiohtz@rlv.si, tel.03/5871-774, GSM 051-301-634TiskStudioHtz, HTZ Velenje,I. P., d. o. o., VelenjeNaklada4000 izvodovMesečnik Rudar prejemajozaposleni v Skupini PremogovnikVelenje in člani Klubaupokojencev PremogovnikVelenje brezplačno. Davek nadodano vrednost po stopnji 8,5 %.Poštnina plačana pri pošti 3320.NASLOVNICA:Snežni labod na jezerufoto Hans2

UVODNIKOkrog premoga se vse vrti– že 135 let»Človeška zgodovina je v bistvu zgodovina idej« in tomorda še toliko bolj velja za zgodovino podjetja. Kolikoidej, koliko ambicioznih zamisli, novih razvojnih predlogov,inovacij, koliko izboljšav se je zvrstilo na prehojenipoti Premogovnika Velenje v vsem tem obdobju, v kateremje bilo v našem podjetju v vsej zgodovini zaposlenihkar 52.845 ljudi!11. aprila letos bo minilo 135 let od najdbe glavnegalignitnega sloja v Šaleški dolini – v teh letih je bilo izpremogovne kadunje, ki skriva enega najdebelejših slojevpremoga na svetu, odkopanih prek 218 milijonov tonpremoga. Za Premogovnikom Velenje so leta »debelihin suhih krav«, prilagajanje potrebam trga, iskanje novihmožnosti. Če je naše podjetje želelo ostati konkurenčno, seje moralo spopasti s prestrukturiranjem dejavnosti, pri katerihz novimi programi povečuje obseg dela v povezanihdružbah. Veseli smo, da je naše ime vse bolj prepoznavnotudi prek delovanja in dosežkov naših »hčera«, ki si svojemesto na trgu zagotavljajo vsako leto bolj neodvisno od»matere«.V Premogovniku smo si skozi vso zgodovino prizadevalislediti najnovejšim tehnološkim dognanjem, danes pa jevisoka stopnja tehnološkega razvoja zelo očitna. Pri temima izjemen pomen nenehno izobraževanje, ki mu v Premogovnikunamenjamo posebno pozornost. Za naše delopa je zelo pomembno, da se z nenehnim razvojem stalnoizboljšuje tudi humanizacija dela ter delovnih procesov.Ob prehojeni poti in vseh pomembnih dosežkih nasrazveseljuje, da smo v Premogovniku Velenje dobropripravljeni tudi na naslednjih 50 let. Optimiziramo inmoderniziramo delovne procese, zastavljenih imamo karnekaj novih razvojnih korakov, pri čemer sodelujejo našistrokovnjaki različnih profilov. Vedno znova dokazujemo,da obvladujemo in znamo dobro rokovati z najsodobnejšotehnologijo in da smo sposobni še naprej dosegati izjemneproizvodne rezultate. Prav zaradi tega smo sprejeli odločitev,da bomo imeli v proizvodnjo vključena le dva odkopahkrati. Še naprej bomo skrbeli za vlaganja v modernizacijoproizvodnih procesov. Premogovnik Velenje je modernopodjetje s sodobnim pristopom k delu in tak mora tudiostati, saj je to nujno, če želimo konkurirati mednarodnemutrgu, na katerem vladajo ostre konkurenčne razmere,ki se jim najbolje prilagodimo tako, da se trudimo delatičim boljše. Za naše poslovanje v naslednjega pol stoletja jeizjemnega pomena podpis tripartitne dolgoročne pogodbeo dobavah premoga za obdobje 2015–27, ki je prilagojenatudi novemu bloku 6 TE Šoštanj, saj nam daje osnovo zadolgoročne okvire poslovanja – to pa je za nadaljnje optimiziranjestroškov zelo pomembno.Že kar nekaj časa je v našem podjetju čutiti nov utrip,saj Premogovnik v lokalni skupnosti ni razpoznaven lepo pridobivanju premoga, ampak po vrsti dejavnosti, skaterimi se ukvarjamo in jih podpiramo, pa naj gre zasodelovanje na področju izobraževanja, sociale, športa,kulture … Podjetje deluje družbeno zelo široko, saj zajemazelo pester spekter aktivnosti, ki jih spodbujamo v okvirufinančnih zmožnosti naše družbe, saj se moramo tudi pritem obnašati čim bolj racionalno.Pri vseh aktivnostih in projektih seveda ne bi mogli bititako uspešni, če za njimi ne bi stali vsi zaposleni v SkupiniPremogovnik Velenje – v naše skupne naloge in ambicijemora verjeti kar največ ljudi, saj lahko na ta način precejlažje dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili in jih pred naspostavljajo država, podjetje, lokalna skupnost ter nenazadnjeseveda vsi naši delavci.Pridobivalni prostor Premogovnika Velenje je (bil) zaradirudarjenja podvržen neprestanim spremembam, pa vendarbi tisti, ki Velenja ne poznajo oz. ga prvič obiščejo, letežko rekli, da gre za industrijsko mesto, v katerem letnonakopljemo približno 4 milijone ton premoga. Degradiranepovršine namreč sproti saniramo in namenjamonovim vsebinam. S svojo dejavnostjo smo skozi zgodovinomočno posegli v ta prostor, sooblikovali pa ga bomo tudiv bodoče. Ker večina izhaja iz lokalnega okolja, v kateremdeluje naš Premogovnik, si seveda še toliko bolj prizadevamo,da bi bilo naše okolje urejeno, čisto in primerno zakakovostno bivanje v njem. Za uspešno obvladovanje takoobsežnega in dinamičnega prostora je treba uporabljatinajmodernejšo tehnologijo, ki ima najmanjši vpliv na okolje,daje pa največje možne rezultate. In prav zaradi tega jeizgradnja Bloka 6 še toliko pomembnejša.»V spominu naprej živi pretekli čas,« je nekdo zapisal. Ob135-letnici pa se ne oziramo le nazaj, ampak že vizionarskozremo v prihodnost. Pred nami je novih 50 let – petdesetletij novih izzivov, novih projektov, novih dejavnosti,delovnih mest za nove generacije rudarjev, tesno sodelovanjez lokalno skupnostjo, z regijo, pravzaprav s celotnoSlovenijo. Pred nami je 50 let naše skupne prihodnosti!SREČNO, Premogovnik Velenje!Tadeja Mravljak Jegrišnikvodja Službe za odnose z javnostmi3

Z DELOM SE VSE DOSEŽELeto 2009 je bilo za jamskereševalce uspešnoV Premogovniku Velenje je varnost pri delu eden od najpomembnejših strateških ciljev podjetja, vkaterem imamo dobro organizirano Reševalno službo, organizacijsko razdeljeno na Jamsko reševalnočeto in Jamsko reševalno postajo. Jamska reševalna četa se je na svoji zadnji reševalni vajizbrala v soboto, 19. decembra 2009.Na vaji so priznanja za dolgoletno delo v četi med drugim prejeli Marjan Velunšek, Janko Jurko, Hašim Murić, AleksanderPodpečan, Dušan Reberčnik in Milan Plohl (od leve). Za delo sta se jima zahvalila dr. Milan Medved (skrajno levo) in mag.Marjan Kolenc (skrajno desno).Za vajo je vodstvo reševanja postavilodve nalogi: prva je izhajala iz povečanihkoncentracij plina na odkopu -50B v jami Pesje in je zahtevala reševanjedveh poškodovanih rudarjev,druga pa iz samodejne ustavitveventilatorske postaje Šoštanj, kar jepovzročilo zaplinitev dobršnega delajame.Umik zaposlenihPrvi del vaje je vodil mag. BogdanMakovšek, vodja Službe VPD. Kot jepovedal, je do prvega dogodka prišlonekaj pred 5. uro. Najprej je dežurniPremogovnika vodil umik zaposlenih,nato pa je sklical tiste jamske reševalce,ki so bili člani tretje delovneizmene moštev v jami.Mag. Makovšek je razložil potek vaje:»Kmalu smo ugotovili, da pogrešamodva sodelavca. Formirali smo jamskiekipi; eno z reševalci iz južnega krila,drugo pa z reševalci iz jame Pesje. Obugotovitvi, da je ogroženo območjeveliko in ga omenjeni ekipi ne bostamogli obvladati, smo ob 5.04 sklicalicelotno Jamsko reševalno četo.Oblikovali smo še dve reševalniekipi, ki sta imeli nalogo pregledatipodročje in pri tem nista naletelina posebnosti. Prvi dve ekipi, kista iskali ponesrečenca, sta ju tudinašli. Matjaža Podvratnika so našliv povratni progi odkopa -50 B. Imelje poškodovano hrbtenico, ustreznoso ga oskrbeli in prenesli v reševalnobazo in na površino.Mateja Pačnika pa so našli na odkopuv bližini pojava povečanih koncentracij.Imel je zaprt zlom stegnenicein tudi njega so ustrezno oskrbeli intransportirali na površino. Ta del vajeje bil zaključen ob 7. uri.«Ustavitev ventilatorjaDrugi del vaje je vodil Vinko Kotnik,vodja Proizvodnje. Vajo so zasnovalitako, da so ustavili ventilatorskopostajo Šoštanj, nato pa spremljalikoncentracije plinov in smeri zraka.6

Z DELOM SE VSE DOSEŽEOsem tričlanskih reševalnih ekip jev jami spremljalo dogajanje, merilozračilne parametre ter primerjalo podatkeiz simulacij takšnega dogodka zdejanskim stanjem.Vinko Kotnik: »Ob izklopu ventilatorjav Šoštanju je celotno zračenjejame prevzela ventilatorska postajaPesje. Z zaustavitvijo ventilatorja stase zaplinila celotno južno krilo in G-področje jame Preloge. Spremenile sose smeri zraka, in sicer dokaj v skladus tem, kar smo predvideli v simulacijahtakšnega dogodka.To je bila zelo zahtevna situacija, dokatere lahko pride kadarkoli in seje tudi že zgodila, zato so podatki,pridobljeni v tokratni vaji, izrednegapomena.«Oto Gradišnik (tretji z leve) znova med člani Rudarskega okteta; med pevce jestopil tudi predsednik Rudarskega okteta mag. Marjan Kolenc.Vzorniki sodelavcemV analizi vaje takoj po njej je biloocenjeno, da je bila predvsem drugapredpostavka vaje zelo dobra, pravtako so kot dobro ocenili ukrepanjevseh reševalnih ekip in oskrbo ponesrečenihrudarjev.Zbrane reševalce je ob koncu vajein koncu leta nagovoril direktor dr.Milan Medved. Ocenil je leto 2009,predvsem z vidika manjših potrebpo premogu, nato pa spregovoril opomenu Jamske reševalne čete invarstva pri delu.»Za varno delo lahko največ storimosami, upoštevamo predpise in normeo varstvu pri delu, delamo previdnoin predvidimo možne nevarnosti.Ocenjujemo, da bomo v letu 2009 zabeležilimanj nezgod kot v letu 2008.V letu 2010 bomo v Jamsko reševalnočeto sprejeli nove člane, saj se jez zmanjševanjem števila zaposlenihmočno zmanjšalo tudi število reševalcev.Želim, da lik jamskega reševalca vPremogovniku Velenje še naprej ostanevzor drugim zaposlenim v jami,«je med drugim dejal dr. Medved inse prisotnim zahvalil za trud, ki so gavložili v delo v Jamski reševalni četi,in v svoje vsakdanje delo ter njim inpodjetju zaželel čim manj nezgodnihdogodkov v letu 2010.Zbrane je nagovoril tudi glavnitehnični vodja proizvodnje in vodjaJamske reševalne čete mag. MarjanKolenc. Povzel je podatke o odkopupremoga, izdelanih jamskih progahin prostorih ter drugih glavnih delihv jami v letu 2009, nato pa spregovorilo izrednih dogodkih.»V tem pogledu je bilo leto ugodno.Kljub temu da ni potencialnenevarnosti, s katero se v letu 2009 vjami nismo srečali, nobena od njih nipustila večjih posledic.Jamska reševalna četa šteje 102 člana,od tega je 74 aktivnih reševalcev,kar je na spodnji meji zadovoljivegaštevila. Zato bomo v letu 2010 izvedlitečaj za nove reševalce in jih natopostopno vključevali v četo.JRČ so v letu 2009 zaznamovali trijepomembni dogodki. Prešli smo nadrugačno organizacijo reševalnih vaj– odslej so ob sredah in krajši čas kotprejšnje sobotne vaje.Zelo uspešno smo v oktobru izvedliskupno reševalno vajo reševalcev slovenskihpremogovnikov in rudnikovter vanjo vključili tudi gasilske enote.V reševalni postaji se je zamenjaladelovna ekipa – odšli so starejši, izkušenisodelavci, naloge pa so prevzelimlajši, za katere sem prepričan, dabodo prav tako dobro skrbeli za takšnostanje v postaji, da bodo reševalcikot doslej lahko vsak trenutek vzeliv roke reševalni aparat z zaupanjem vnjegovo delovanje.«30 let Rudarskega oktetaZaključna reševalna vaja 19. decembra2009 se je sklenila podobno, kotse je zaključna reševalna vaja 27.decembra 1979. Takrat, pred tridesetimileti, je zbranim reševalcemzapelo osem sodelavcev, ki so sikasneje nadeli ime Rudarski oktet.To so bili Franc Bahčič, Jože Ovnik,Oto Gradišnik, Ferdo Chromy, FrancMartinšek, Jože Oberč, Tone Šporin,Tone Gorogranc ter pevovodja LudvikGlavnik.V spomin na ta dogodek so bilisedanji pevci Rudarskega okteta povabljenitudi na reševalno vajo v letu2009. Pridružil se jim je ustanoviteljRudarskega okteta Oto Gradišnik.Dr. Milan Medved se mu je v imenuPremogovnika Velenje zahvalil zadolgoletno organizacijsko vodenjeokteta, prepevanje v njem in mu ob30-letnici okteta izročil spominskodarilo.Oto Gradišnik, ki je že 20 let upokojen,je ob zahvali za pozornost indarilo obudil spomine na svoje 28-letnoprepevanje v oktetu in 20-letnočlanstvo v reševalni četi.Svoje delovanje v četi pa je ob lanskivaji sklenilo tudi 11 njenih članov. 20let je bil član Milan Plohl, 19 let DušanReberčnik, 17 let Hašim Murić,po 16 let Bogdan Železnik, MarjanVelunšek, Bogdan Pešak, Bernard Rogelšekin Janko Jurko, 14 let AleksanderPodpečan, 12 let Srečko Pritržnikin 10 let Edvard Mežnar.Diana Janežič7

Z DELOM SE VSE DOSEŽEPoraba energije v letu 2009V Skupini Premogovnik Velenje spremljamo učinkovitost rabe energije s kazalniki energetskeintenzivnosti, ki so izračunani kot razmerje med porabljenima količinama posameznega energentav dveh primerjalnih obdobjih. Zato smo v analizo rabe energije v letu 2009 vključili porabljenoenergijo v letih 2008 in 2007. Poraba energije se hkrati nanaša na podjetja v Skupini PV, za kateranastajajo neposredni stroški energije in so naslovljeni na sedež podjetja Premogovnik Velenje.V strukturi končne porabe energijezavzema največji delež električnaenergija (67 odstotkov), sledijo pa toplota(20 odstotkov), voda (6 odstotkov),komprimirani zrak (4 odstotke)in naftni derivati (3 odstotke).Električna energijaV letu 2009 smo porabili 55.282MWh električne energije, kar predstavljazmanjšanje za 5,4 odstotkaglede na leto 2008 oziroma za 11,1odstotka glede na leto 2007. Pri temje bilo 91 odstotkov električne energijeporabljene v proizvodnem procesuv jami, preostalih 9 odstotkov pazunaj.V primerjavi z letom 2008 je bila vjami poraba manjša za 4 odstotke,zunaj pa za 19 odstotkov. Ti rezultatiso posledica spremenjenih delovnihurnikov, izvedenih ukrepov na področjurazsvetljave v objektih, vzpostavljanjain kontroliranja urnikovdelovanja hladilnih naprav in vedenjazaposlenih.Toplotna energijaIz grafične ponazoritve je razvidnadinamika porabe toplote po mesecih.Na porabo vplivajo povprečnemesečne temperature v okolju. Takosmo imeli povečano porabo toplotev začetku leta, manjšo pa v pomladanskihmesecih. V septembru smos Komunalnim podjetjem Velenjeuskladili zmanjšanje priključne močiza 1,8 MW. Prav tako beležimo nižjetemperature v prvem tednu novembra,decembra pa smo objekte vprostih dneh ogrevali z zmanjšanotemperaturo.Rezultat izvajanja VRE za toplotoizkazuje zmanjšano porabo v 2009za 10 odstotkov v primerjavi z letom2008 in za 6 odstotkov glede na leto2007.Komunalna vodaZaradi redne povečane porabe komunalnevode, zlasti v drugi poloviciMWh8.0007.0006.0005.0004.0003.0002.0001.0006400062000600005800056000540005200050000040.00035.00030.00025.00020.00015.00010.0005.0000Gibanje letne porabe elektrike za obdobje 2007-20092007 2008 2009S kupna me se čna poraba toplotne e ne rgije v MWh zaobdobje 2007-2009jan fe b m ar ap r m aj jun jul avg sep okt nov dec2007 2008 2009S kupna me se čna poraba vode v m3 za obdobje 2007-2009jan fe b m ar ap r m aj jun jul avg sep okt nov dec2007 2008 20098

Z DELOM SE VSE DOSEŽEnm 3 *10 32500020000150001000050000Gibanje le tne poraba komprimirane ga zraka zaobdobje 2007-20092007 2008 2009memb porabljene energije pa izkaževsota produktov razlike porabeposameznega energenta in njihovihuteži iz strukture porabe. Ta izračunpokaže, da so se stroški vseh energentovrealno zmanjšali za 7,07 odstotka.Ker je eden od načrtovanih ciljevEnergetske službe s Strateške konferenceSkupine PV zmanjšanje porabeenergije za 10 odstotkov do leta 2012v primerjavi z letom 2008, ugotavljamo,da smo s sistemskimi pristopidosegli 70 odstotkov načrtovanegacilja že v prvem letu.Stane Blagotinšekleta 2008, in stalnih okvar vodovodnegaomrežja smo intenzivnejepričeli pripravljati projektno dokumentacijoza obnovo vodovodnegaomrežja na območju PremogovnikaVelenje. V začetku februarja 2009smo odkrili večje puščanje vodovodnegaomrežja, ki je v neposrednibližini reke Pake, v katero je tudi odtekalavoda iz okvarjenega mesta. Posanaciji okvare smo obnovili vodovodnoomrežje. Investicijska vrednostobnove je bila 310.718 EUR. Porabavode pa se je v letu 2009 zmanjšala za42 odstotkov oziroma za 14 odstotkovglede na 2007. Glede na razlikostroškov med letoma 2009 in 2008,ki znaša 205.345 EUR, bo investicijapovrnjena v prvi polovici leta 2010.Komprimirani zrakPoraba komprimiranega zraka je vletu 2009 za 13 odstotkov manjša kotleta 2008 in za 22 odstotkov manjšaglede na leto 2007. Negativen trendporabe komprimiranega zraka je posledicaizvajanja rednih vzdrževalnihdel na komprovodih in s tem zmanjšanjaizgub.Naftni derivatiPorabili smo 168.661 litrov dizelskegagoriva, kar je 7 odstotkov manjkot v letu 2008 in 14 odstotkov manjkot v letu 2007.Skupni stroški porabljene energije sov letu 2009 znašali 5.219.139 EUR inso bili nominalno (zaradi vpliva cenv obravnavanih obdobjih)glede na leto 2008 nižjiza 23 odstotkov in za 10odstotkov nižji glede naleto 2007.Realno vrednostspre-Milan Medvedpredsednik NS DarsaVlada RS je 7. januarja napredlog Ministrstva za financev Nadzorni svet Družbe zaavtoceste v RS (Dars) imenovaladr. Milana Medveda in stem zapolnila mesto v NS, kise je spraznilo po imenovanjuMateje Duhovnik za predsednicouprave Darsa. Medvedje štiriletni mandat nastopil nadan imenovanja.Na prvi seji novega NS 20. januarjapa je bil dr. Milan Medvedimenovan za predsednikaNadzornega sveta Darsa.Nadzorni svet Darsa ima siceršest članov, od katerih podva predlagata ministrstvi zapromet ter za finance, preostaladva pa sta predstavnikadelavcev.Proizvodnja december 2009odkop načrtovano doseženo +/- % ton na dan-120/B 136.000 134.130 -1.870 98,63 7.890-50/B 153.000 152.703 -297 99,81 8.983Proizvodnja 289.000 286.833 -2.167 99,25 16.873Priprave 6.800 8.857 2.057 130,25 521Skupaj PV 295.800 295.690 -110 99,96 17.394Proizvodnja januar - december 2009odkop načrtovano doseženo +/- % ton na danProizvodnja 3.739.452 3.800.414 60.962 101,63 16.381Priprave 115.221 121.332 6.111 105,30 523Skupaj PV 3.854.673 3.921.746 67.073 101,74 16.9049

PODJETJE SMO LJUDJEPripravniške izpite so opravili• za rudarja Martin Steiner, Nino Lampret, DanijelBorić, Rok Leskošek, Rok Jeseničnik, PeterMežnarc, Avdija Gzim, Saudin Kadrić, Niko Kotnik,Milan Tanasić, Marko Višić, Dejan Šegula,Peter Balant, Lovro Fekonja, Jan Božič, MartinMandelc in Albin Omerović,• za rudarskega tehnika Gregor Rožanc, TomažRošer, Aleš Černjavič, Rok Žibret, AhmetKorajac, Dejan Pirnat, Uroš Rošer, Goran VadljaKamenjaševič, Jure Sajnker, Boris Tamše, GorazdKovše, Boštjan Rožanc, Uroš Iršič in MihaBritovšek,• za strojnega mehanika Matic Brezovnik, ErvinHriberšek, Danijel Nuždić, Janez Vrabec, DarkoVasić, Boštjan Gunzek, Saša Jovanovič in JasminPezić,• za strojnega tehnika Dejan Pogorelc, MatejVoh, Boris Kuzman, Dalibor Đurićić, DejanTovrljan in Bojan Stojnić,• za elektrikarja David Banovšek, Robert Matić inEmil Lukavačkić,• za elektrikarja-elektronika Matej Kolenc,• za elektrotehnika Mario Lamešič, Simon Rihtarin Tomaž Šumah,• za inženirko rudarstva in geotehnologije IrenaGlušič,• za univ. dipl. inž. strojništva Rok Apat,• za dipl. ekonomistko Neli Zver,• za univ. dipl. inž. elektrotehnike Gregor Videmšek,• za poslovno sekretarko Petra Praunseis.Strokovne izpite so opravili• za nadzornika elektrodel v metanski jamiBranko Ramšak, Simon Križovnik, Ednan Softić,Matej Slakan, Dejan Obšteter in Marko Čas,• za nadzornika rudarskih del v metanski jamiBoris Sotler, Mitja Kamenik, Gregor Uranjek,Dejan Verbič in Kristjan Cvetković,• za nadzornika zunanjih rudarskih del MatejBračič in Mitja Vrabič,• za nadzornika strojnih del v metanski jamiMirko Ocepek.Strokovne izpite na republiški ravni pri pristojnihzunanjih institucijah so opravili:• Primož Vedenik izpit za tehničnega vodjorudarskih del v jamah, ogroženih z metanom, insamostojnega projektanta rudarskih projektov –rudarski del,• mag. Zmagoslav Žibert, Miran Selan in mag.Bogdan Makovšek strokovni izpit iz varnosti inzdravja pri delu.Miran Selan, mag. Zmagoslav Žibert in Primož Vedenik (odleve) so opravili strokovne izpite na republiški ravni.Inovatorji prijavite se!Gospodarska zbornica Slovenije in Savinjsko-šaleškagospodarska zbornica sta razpisali zbiranjeprijav za podelitev priznanj in diplom inovacijamv SAŠA regiji za leto 2009.Cilj projekta izbire in nagrajevanja inovatorjevin inovacij je uveljavljanje inovacijske dejavnostikot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva inpospeševanja podjetništva.Pravico do prijave na razpis imajo gospodarskedružbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki,samostojni inovatorji ali druge organizacijskeoblike s sedežem na območju občin GornjiGrad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica obSavinji, Solčava, Šmartno ob Paki in Šoštanj terMO Velenje.Razpis bo zaključen 9. aprila 2010.Celoten razpis in razpisna dokumentacija sta objavljenana spletni strani SŠGZ: www.ssgz.siSodelavci, sodelavke in delovne skupine v SkupiniPV, ki imate ustrezne inovacijske predloge, jihlahko oddate Bojanu Stropniku, vodji inovacijskedejavnosti, osebno ali po elektronski pošti bojan.stropnik@rlv.si.MISEL MESECAPravo odkritje ni odkrivanje novih dežel, temvečdrugačen pogled na stvari. (Marcel Proust)11

PODJETJE SMO LJUDJEOgled podjetja za lažjopoklicno odločitevTradicionalnega obiska učencev devetih razredov osnovnih šol Velenja, Šoštanja in Šmartnega obPaki v Premogovniku Velenje, ki naj bi jim pomagal k lažji odločitvi za poklic, se je letos udeležilo41 učencev. Spremljali so jih svetovalni delavci in nekaj staršev.Obisk v Premogovniku Velenje je dobrodošel za pravi stik s podjetjem.V Zeleni dvorani so jih 18. decembra sprejeli vodja Izobraževalnegacentra Skupine PV Boris Potrč in njegovisodelavci, ki so učencem v nadaljevanju obiska postregli sštevilnimi podatki o štipendiranju, praktičnem usposabljanjuin zaposlovanju ter jih popeljali na ogled podjetja.Dobrodošlico jim je zaželel Boris Potrč in med drugimdejal: »V vseh 134 letih delovanja velenjskega premogovnikase je odkopna in druga oprema razvijala in danes jeto eden od najsodobnejših premogovnikov s podzemnimpridobivanjem premoga na svetu.Pri tem intenzivnem razvoju ne gre le za opremo, temvečtudi za vse druge sisteme, predvsem tiste, s katerimiskrbimo za varno delo. Zato imamo v podjetju sodobenVarnostno-tehnološki informacijski sistem, ob tem pa jezelo pomembno tudi, da smo zaposleni usposobljeni zauporabo sodobne opreme ter vodenje in upravljanje zahtevnihdelovnih procesov.«Boris Potrč je poudaril tudi pomen gradnje bloka 6 v TEŠ,ki zagotavlja delovanje Premogovnika Velenje še vsaj doleta 2054 in s tem tudi delo za naslednje generacije.Učenci so nato izvedeli, kateri so poklici v rudarstvu,kako poteka izobraževanje zanje ter kakšni sta kadrovskain štipendijska politika podjetja. V sklopu slednje polegštipendije dijakom, ki se izobražujejo v ŠCV za poklice vrudarstvu, podjetje ponuja tudi druge ugodnosti ter jimomogoča praktični pouk na učnih deloviščih v jami in vdelavnicah.Ker so bili obiskovalci mlajši od 16 let, si med tokratnimobiskom niso mogli ogledati jamskih delovišč, ogledalipa so si Varnostno-tehnološki informacijski sistem, jašekNOP, elektro in strojno delavnico, šolsko garderobo insvetilkarno.Ob pogostitvi z rudarsko malico so povedali, da so z videnimin slišanim zadovoljni. Najbolj so jih zanimali »pravi«rudarski poklici, nekoliko manj pa poklici v elektrostrokiin strojništvu.Diana Janežič12

PODJETJE SMO LJUDJEUčenci med ogledom elektrodelavnicev ESTO …… Varnostno-tehnološkega informacijskegasistema …in Strojnega remonta v HTZ VelenjeNapovednik izobraževanj za februar 2010Izobraževalna oblika Ciljna skupina Število ur Število udel.javno nastopanje vodstvo PV in povezanih družb 8 11učinkovite notranje presoje 2. skupina notranjih presojevalcev 4 20osnovni tečaj varjenja varilci 40 11tečaj za voznika viličarja viličaristi 8izobraževanje za nove strelce novi strelci 16 25preverjanje znanja strelcev strelci 8 36nadaljevanje tečajev tujih jezikov sodelavci SPV 30 za vsako skupino 29osnovni tečaj pnevmatike sodelavci iz RGP 16 13Premogovnik Velenje je 22. decembra ob novem letu obdaril varovance Varstveno-delovnega centra SAŠA, enoteJežek v Velenju. V imenu podjetja je varovancem in zaposlenim zaželela zdravo in uspešno leto 2010 Zdenka Berlot,vodja Notranje revizije, darila pa jim je izročil Ligi, maskota Premogovnika Velenje. Varovanci so pripravili krajši glasbeniprogram in se z njim zahvalili za prijazno pozornost.13

PODJETJE SMO LJUDJESlovo od leta 2009Zadnji delovni dan v letu 2009, v sredo, 23. decembra, smo se zbrali v prezivnici. Rudarje so obprihodu z delovišč pričakali vedri zvoki Harmonikarskega orkestra Barbara in Pihalnega orkestraPremogovnika Velenje ter čestitke vodstev podjetij v Skupini Premogovnik Velenje.Sodelavke in sodelavce je nagovoril direktor PremogovnikaVelenje dr. Milan Medved. Povzel je najpomembnejšedogodke leta 2009, nato pa se vsem zahvalil za trud, ki so gav letu 2009 vlagali v delo, in se priporočil za polno angažiranostv letu 2010. »Za vse nas si v letu 2010 želim predvsemvarno delo. Rudarska dejavnost se odvija v posebnih delovnihrazmerah in na varstvo pri delu moramo biti posebej pozorni.Z vidika uprave bomo še vedno skrbeli za vlaganja v modernizacijoproizvodnih procesov. Premogovnik Velenje jemoderno podjetje s sodobnim pristopom k delu in tak moraostati. Vsem v Skupini PV želim tudi dobro, umno gospodarjenjes sredstvi, ki jih imamo na razpolago. V največji možnimeri moramo vedno misliti na to, kaj lahko vsak posameznikv Skupini PV naredi za naše skupno dobro. Vesel sem idejv hčerinskih podjetjih o novih projektih, ki prinašajo novadelovna mesta. To je garancija, da bodo tudi naši otroci invnuki imeli delo in se bodo po študiju lahko vračali v Šaleškodolino,« je med drugim dejal dr. Medved.14

PODJETJE SMO LJUDJEDoločene so davčneolajšave za leto 2010Z vključitvijo zaposlenih v sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja je vaš delodajalec že naredilprvi korak k vaši finančno varni starosti. Nekateri izmed vas si premije vplačujete tudi sami izsvoje neto plače, za kar se vam prizna tudi davčna olajšava, ki neposredno znižuje vašo dohodninskoosnovo.Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje poleg varneprihodnosti torej prinaša tudi davčne olajšave, ki so jihčlani deležni za premije, ki so jih vplačali sami. Zakonskodoločena vsota premij, ki je še predmet davčnih olajšav, je24 odstotkov obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidskozavarovanje zavarovanca (oziroma 5,844 odstotkabruto plače posameznika).Višina vplačane premije v sklad dodatnega pokojninskegazavarovanja je zakonsko omejena tudi na letni ravni in se,skladno s 118. členom Zakona o dohodnini, enkrat letnousklajuje s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin vSloveniji.Znesek davčne olajšave pa je na letni ravni omejen tudinavzgor in je za leto 2009 bil 2.604,54 evra. V Uradnemlistu št. 104/2009 je bila objavljena nova višina najvišje možneletne premije dodatnega pokojninskega zavarovanja.Ta za leto 2010 znaša 2.646,21 evra.Če premijo vplačujeta delodajalec in delojemalec terskupni znesek presega omenjeni maksimalni znesek, imapri uveljavljanju olajšave prednost delodajalec, delojemalecoziroma davčni zavezanec pa lahko uveljavlja razliko medzneskoma.Informativno si lahko višino svoje maksimalne davčneolajšave izračunate tudi sami.Mojca Trkman, samostojna svetovalkaKapitalska družba pokojninskega ininvalidskega zavarovanja, d. d.Ali o dodatnem pokojninskemzavarovanju veste dovolj?Vabljeni na spletno stran Kapitalske družbe www.kapitalska-druzba.si,kjer se lahko naročite tudi na brezplačnoinformativno elektronsko glasilo e-Modro jabolko.Vaših vprašanj, informacij in mnenj o zadovoljstvu s Kapitalskodružbo kot upravljavcem Kapitalskega vzajemnegapokojninskega sklada bomo veseli tudi na:- brezplačni telefonski številki 080 23 45,- elektronskem naslovu inf.kvps@kapitalska-druzba.si,- v poslovalnici na Dunajski cesti 119 v Ljubljani.15

PODJETJE SMO LJUDJESrečanje rudarskih ingorskih reševalcevV soboto, 16. januarja, je bilo na Golteh športno srečanje rudarskih in gorskih reševalcev, članovJamske reševalne čete Premogovnika Velenje in Gorske reševalne zveze Slovenije, postaja Celje.60 reševalcev se je pomerilo v veleslalomu, prvi pomoči, vlečenju vrvi in vožnji s pležuhi. Namensrečanja pa je bil več kot tekmovalni – spoznavanje članov obeh reševalnih služb in možnost zaskupno sodelovanje v nekaterih reševalnih akcijah.Rudarski in gorski reševalci so na Golteh med športnim srečanjem utrdili vezi.Rudarski in gorski reševalci opravljajo enako dejavnost,vendar do sedaj niso velikokrat sodelovali v akcijah. Zadnjiprimer je iz leta 2008 na Hidroelektrarni Avče, ko jeprišlo do nesreče pri gradnji jaška, v kateri sta umrla dvadelavca, dva pa sta bila hudo poškodovana.V Premogovniku Velenje deluje številčna in izredno dobrousposobljena rudarska reševalna četa, med zaposlenimi vpodjetju pa je tudi veliko gorskih reševalcev. Golte so zasrečanje izbrali zato, ker planino gorski reševalci dobropoznajo zaradi usposabljanj, reševalnih akcij in sodelovanjapri montažah smučarskih naprav, PremogovnikVelenje pa aktivno sodeluje pri revitalizaciji centra Golte.Pobudo za srečanje je dal direktor Premogovnika Velenjedr. Milan Medved ob ogledu ene od vaj gorskih reševalcevna Golteh. Po srečanju je bil vesel, da je dobro uspelo.»Vidim kar nekaj možnosti pa tudi potreb po nadaljnjemsodelovanju, po izmenjavi izkušenj in tudi morebitnemskupnem posredovanju članov obeh reševalnih služb,« jedejal dr. Medved.Kot je povedal vodja Jamske reševalne čete v PremogovnikuVelenje mag. Marjan Kolenc, je pomoč ljudem vizrednih razmerah tista stična točka, ki povezuje obe reševalnislužbi. »Naša Jamska reševalna četa je najštevilčnejšaMatej Zaluberšek, desno, je v zahvalo za idejo za srečanjev imenu gorskih reševalcev podaril mag. Marjanu Kolencuknjigo Everest Vikija Grošlja.16

PODJETJE SMO LJUDJEreševalna enota v Sloveniji, ki jo je mogoče hitro zbrati,zato je lahko dobrodošla v večjih nesrečah.«Srečanje je za navezovanje tesnejših stikov med obemareševalnima službama pozdravil tudi načelnik GRZS,postaja Celje, Matej Zaluberšek: »V naši postaji je okoli30 aktivnih gorskih reševalcev. Pokrivamo izredno obsežnoobmočje reševanja na celotnem porečju reke Savinje,torej celotno hribovje nad Logarsko dolino, na območjuSavinjske doline in Posavsko hribovje do hrvaške meje.Lani je bilo na tem območju 18 nesreč v gorah, v katerihje umrlo pet planincev. Usposabljamo se na individualnihin skupinskih pripravah. Vsak gorski reševalec mora tudisam skrbeti za svojo fizično in psihično kondicijo, imamopa skupne vaje, na katerih v različnih okoljih preizkušamorazlične reševalne tehnike.«Povezuje jih požrtvovalnostRudarski in gorski reševalci so usposobljeni za pomočljudem v izrednih razmerah; prvi predvsem pri nesrečahv premogovnikih in rudnikih, drugi v gorah, oboji pa tudiza reševanje ljudi in imetja v naravnih in drugih večjihnesrečah. Njihova znanje in usposobljenost sta neprecenljiva,posebej ker morajo v reševalnih akcijah velikokratizpostavljati svoje zdravje in življenje.Vsega tega se reševalci dobro zavedajo, zato o tem nasrečanju na Golteh ni bilo govora. Saj je v prvi vrsti šloza druženje in športno srečanje. Ker so v dobri fizičnikondiciji in so praktično vsi tudi športniki, jim pripravljenišportni tereni niso predstavljali nikakršne ovire. Zveleslalomsko progo Lahovnica so opravili kot za malico,vožnja s pležuhi je bila čisto zadovoljstvo in užitek.Nekaj razlik med enimi in drugimi se je pokazalo le privlečenju vrvi in prikazu nudenja prve pomoči. Gorskireševalci so lahki fantje, ki vlečejo vrvi v vajah in akcijah spovsem drugačnim namenom, zato so jih krepki rudarskireševalci, ki imajo izkušnje tudi iz tekmovalnega vlečenjavrvi, hitro potegnili na svojo stran.Oboji reševalci so pri nudenju prve pomoči imeli pred sebojpoškodovanega v nezavesti in z zlomljeno stegnenico.Oskrbljena sta bila dobro, je ocenil član GRZS zdravnikSandi Poteko, a različno. Gorski reševalci namreč uporabljajodrugačno reševalno opremo, poleg tega morajoponesrečenega vedno transportirati iz težavnih razmer nadaljši razdalji, tudi s helikopterjem, na smučeh in podobno.Jamski reševalci so pri oskrbi ponesrečenega uporabilitudi improvizirano opremo, takšno kot jo lahko najdejona delovišču pri nezgodi v jami. Pomembno je, da so obojiznali pomagati, a tudi to, da so dali pobudo, da pripravijoskupno usposabljanje iz prve pomoči.Srečanje je bilo prvo in po razdelitvi pokalov in priznanjso bili vsi enotnega mnenja, da bi se bilo lepo ob letuznova srečati.Diana JanežičRezultati veleslaloma rudarskihreševalcevkategorija do 40 letkategorija nad 40 let1. Jože Virbnik (32,59) 1. Jože Jelen (36,02)2. Peter Robida (33,65) 2. Miran Dobravc (38,53)3. Danilo Rednak (33,82) 3. Miran Božič (40,41)17

PODJETJE SMO LJUDJEŠpica sistemČlovek najslabše naredi, če ne naredi ničesar. Vse spremembe, ki so se v minulih devetih letih dogajalena področju registracije pristopa v območje Premogovnika Velenje in registracije delovnegačasa, so bile vezane na eno prvotnih delovnih verzij programa. Podatki so se kopičili, veliko je bilobalastnih, povezave med njimi so bile zelo toge ... Vse to je klicalo spremembe.Programska opremaV letu 2009 smo zato v Službi informatike sklenili nareditikoreniti preskok delujoče verzije programa. Skupaj zzunanjim izvajalcem, podjetjem Špica International, d. o.o., smo pripravljali osnovne zahteve za izboljšanje funkcionalnostisistema. Ena izmed zahtev je bila tudi navezavapodatkov za avtomatski prenos v sistem obračuna plač. Ponekajmesečnih pripravah smo v decembru 2009 nadgradiliprogramsko opremo Špica. Sedaj uporabljamo verzijo7.40, ki omogoča precej novih funkcionalnosti.Zaradi prej uporabljane zelo stare verzije je bilo trebanarediti kar nekaj popravkov in pripraviti podatke, da smonadgradnjo uresničili v rekordno kratkem času. Večinauporabnikov spremembe niti ni opazila, posamezniki paste imeli zaradi prehoda celo nekaj težav. S hitrim odzivomsodelujočih služb in posameznikov smo tudi te neprijetnostiuspešno odpravili, se pa vsem uporabnikom, ki steimeli težave, zanje opravičujemo.RegistratorjiPoleg nadgradnje programske opreme smo na prehoduleta prestavili registratorje delovnega časa za jamo izhodnika proti uvozno-izvoznemu stroju v jamski prostor,pod »šalo«. Delo je bilo fazno, saj je bilo treba odmontiratiregistratorje na površini in jih prenesti v jamo ter jihzmontirati na za to pripravljena mesta. Izvedba je zahtevalaprecej priprav in sodelovanja Elektroprojektive, Elektropripravedela, Elektroslužbe – jama, Službe informatike inzunanjih izvajalcev. Vsi so delo hitro in uspešno opravili,za kar jih je treba pohvaliti.Prestavitev registratorjev na delo rudarjev ne vpliva.Spremenil pa se bo sistem registracije za vse delavce podpornihslužb, ki so sedaj uporabljali ta registracijska mestaza svoje potrebe. Zunanji registratorji bodo izklopljeni.Vključeni bodo samo v primeru okvare jamskega dela registratorjev,pa še to na zahtevo Dežurnega premogovnika.V obvestilu, ki je že bilo posredovano vodjem, je zapisano,da morajo pripraviti sezname podpornih služb, saj bomoza njihove delavce določili poseben gumb na registratorjih.Tako se funkcionalnost registracije delovnega časa tudizanje ne bo spremenila, spremenjena bo samo lokacijaregistracije.Vse spremembe so narejene zgolj zaradi enostavnejše uporabein preglednosti dogodkov, saj smo čedalje bližje tudirealizaciji uporabe podatkov o registracijah za obračunplače. V ta namen je bila sestavljena delovna skupina. Vzačetnem obdobju se člani sestajajo dnevno in preverjajonapredek dela na tem področju. Glavnina dela je usmerjenav izdelavo podpornih programov za pravilno uporabopodatkov iz razporeda del in Špice.Registracijsko mesto v jamiTestno delovanje poteka najprej v Strokovnih službah.Sčasoma bomo razširili krog vključenih obratov in služb,kjer predvidevamo tudi že vključevanje prvih jamskihskupin delavcev. V testnem obdobju dela je zato vsakapovratna informacija zelo dobrodošla, saj je naš cilj lažjein enostavnejše delo uporabnikov, predvsem pa pravilnostzajetih podatkov.Registracijska mesta ostajajo nespremenjena, največjiposegi so bili pravzaprav narejeni na območju Klasirnice.Tudi na tej lokaciji smo registratorje približali deloviščuoziroma smo namestili elektronske ključavnice. Poskrbelismo tako za varnost vstopa v jamski del kot tudi za evidencoprisotnosti ljudi v jami. Z vidika varnosti je zadnjipodatek še vedno zelo pomemben.Kaj pa malice?Zakaj malice povezujemo s sistemom Špica? Preprostozato, ker preverjamo prisotnost delavcev v službi in s temupravičenost do malice. Po treh letih uporabe elektronskihblokov za malico ugotavljamo, da so se le-ti dobro prijeli.Večjih problemov ni bilo, se pa tu in tam zgodijo neljubidogodki, ki ne izvirajo vedno samo iz programa za malico.Delilna mesta oziroma računalniki, ki so nameščeni nanjih, so sestavni del računalniškega omrežja celotnegaPremogovnika. Včasih že najmanjša napaka kjerkoli v sistemupovzroči zastoj prenosa podatkov med strežniki, topa večkrat občutite tudi sami, ko morate malo počakati nadelilnem mestu ali pa se morate včasih dodatno prijavitina registratorjih.Vsako takšno nevšečnost skušamo takoj odpraviti, zatotudi večkrat opazite sodelavce Službe informatike, kipomagajo čim hitreje odpraviti težave. Trudimo se, da binašli vzroke za zastoje, in iščemo ustrezne rešitve, da se18

PODJETJE SMO LJUDJESindikat in Svet delavcevimata nova predsednikaOb koncu leta 2009 je prišlo do spremembe v vodstvu obeh organov soupravljanja v PremogovnikuVelenje. Ferdinand Žerak je od 6. novembra lani novi predsednik Sindikata PremogovnikaVelenje, Miran Božič pa od 26. decembra novi predsednik Sveta delavcev. Kako sta se spopadla znovima vlogama?Poslušanje in pogovor – temelja zadobro deloFerdinand Žerak je do izvolitve za predsednika delalkot nadzornik pri transportu jeklenega podporja. V letih2000–2004 je bil član Sveta delavcev, cel minuli man datpa je bil predsednik sindikalne podružnice Proizvodnja inčlan Izvršilnega odbora sindikata Premogovnika.Rudar: »Katere aktualne naloge so pred sindikatom inza kaj se boste zavzemali vi kot predsednik sindikata?«Žerak: »Na prvem mestu bi omenil prestrukturiranjesindikata, katerega osnovna ideja je, da bi bolj razmejilidelovanje krovnega sindikata SPESS ter sindikatov v podjetjihPremogovnik Velenje in HTZ Velenje.Pripravili smo smernice, Statut SPESS in Pravila delovanjasindikata podjetja bomo dali v obravnavo Izvršilnemu odboruin pričakujem, da bi zadevo lahko izpeljali do poletja.Menim, da bi morali spremeniti volilna pravila, in sicertako, da bi predsednika sindikata volili vsi člani.Zastavili bomo smernice okrog delovanja Blagajne vzajemnepomoči.Zavzemal se bom za učinkovitejše delovanje komisij prisindikatu, predvsem komisije za prehrano.V okviru Ekonomsko-socialnega sveta intenzivno sodelujemopri obravnavi predloga sprememb pokojninskezakonodaje.Nenazadnje naj napovem tudi popolno prenovo nekaterihapartmajev, in sicer najprej apartmajev v Moravcih.«Rudar: »Kako boste kot predsednik negovali stik inkomunicirali s člani?«Žerak: »Komuniciranje je zelo pomembno. Treba je itimed ljudi, jih poslušati, zbirati predloge, jim razlagatiodločitve. Najbolj učinkovit je osebni stik, tako dobiš tudipovratne informacije.Ko sem bil še sindikalni zaupnik, sem se trudil sodelavcemprenesti informacije, ki sem jih izvedel na sestankih. Zdajimam navado, da grem vsak dan v prezivnico, med člane,enkrat na teden, če se le da, pa tudi v jamo.«Rudar: »Koliko članov šteje sindikat?«Žerak: »Konec leta 2009 je bilo v Sindikatu PremogovnikaVelenje in HTZ Velenje 1.875 članov. V nekaterih obratihali službah je članov sindikata tudi do 90 odstotkovzaposlenih, drugje le okoli 60 odstotkov. Število članovse iz meseca v mesec spreminja, na kar vpliva dogajanje vpodjetju. Nekateri članstvo v sindikatu jemljejo le kot možnostnajema apartmajev ali posojila v Blagajni vzajemnepomoči. Delo sindikata pa je še veliko več.Ferdinand Žerak prisega na pomen komunikacije med vsemideležniki v podjetju.Menim, da sindikat dobro dela. Zaposleni se mnogokratne zavedajo, kako veliko truda in dela je vloženega v to,da je pridobljena ali ohranjena neka pravica. Nato pa tapravica velja za vse zaposlene, ne le za člane sindikata, kerimamo v podjetju reprezentativni sindikat.«Rudar: »S katerimi vprašanji, težavami se člani največobračajo na sindikat?«Žerak: »Predvsem so to osebne težave. Veliko dobimoprošenj za denarno pomoč. Sindikat ima glede tega pravilain ker jih upoštevamo, marsikdaj tudi ne moremo pomagati,čeprav se trudimo, da pomagamo vsakemu članu.Včasih pa sta dovolj že pogovor ali nasvet, kam po pomoč.Velikokrat se na človeka zvrne več težav hkrati in če jihne začne reševati pravočasno, je pomoč toliko težja. Tubi lahko svojo, predvsem preventivno, vlogo v večji meriodigrale tudi druge službe v podjetju.«20

PODJETJE SMO LJUDJEDobra raven delavskega sodelovanjaMiran Božič je član Sveta delavcev (SD) od leta 2004. Dozdaj je bil podpredsednik tega organa ter s tem tudi članSkupnega Sveta delavcev HSE in Nadzornega sveta HSEkot predstavnik zaposlenih.Rudar: »Katere so aktualne naloge, ki so zdaj pred Svetomdelavcev?«Božič: »Raven delavske participacije v PremogovnikuVelenje je po moji oceni na zavidljivem nivoju. Zato bomposkušal takšen nivo tudi ohraniti ali še izboljšati.Trenutno je zelo pomembno sprejemanje Poslovneganačrta podjetja za leto 2010, ki naj bi ga obravnavali konecMiran Božič ocenjuje, da je raven delavske participacije vpodjetju na zavidljivem nivoju.januarja. Kot vemo, je naš Poslovni načrt zelo povezan sPoslovnim načrtom Holdinga Slovenske elektrarne, zatopotrditev našega ni smiselna pred potrditvijo načrta HSE.Pregledati in potrditi moramo tudi prednostno listoprosilcev stanovanj za leto 2010, da se lahko stanovanjapričnejo razdeljevati. Ostale naloge Sveta delavcev so opredeljenev Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju,Participacijskem dogovoru in Poslovniku o komuniciranjumed Upravo in Svetom delavcev, ki jih bomo izvajali skozicelo leto.Čaka nas tudi nekaj tako imenovanih administrativnihnalog, kot so preveriti, obnoviti in dogovoriti Participacijskidogovor, Poslovnik o komuniciranju in Poslovnik odelovanju SD PV.«Rudar: »Katere so prioritetne naloge na vašem seznamu?«Božič: »Že v moji predstavitvi za predsednika SD sempredstavil dve zelo pomembni nalogi, in sicer vzpostavititakšno klimo med zaposlenimi, da bodo imeli občutek, daso kot pomembni notranji udeleženci organizacije najboljoptimalno vključeni v proces poslovnega odločanja in dabo to imelo čim ugodnejše učinke na poslovno uspešnostpodjetja.Pomembna je tudi aktivnejša vključitev zaposlenih priiskanju načina za zmanjšanje delovnih nezgod.Pri izvajanju teh nalog bomo potrebovali strokovno pomočin sodelovanje vseh članov SD, vodstva in še koga.Zelo pomembna tema je tudi nagrajevanje. V zadnjemčasu se je pri tem naredilo že precej. V vseh skupinah jenekaj delavcev, ki, kot radi rečemo, vlečejo voz, zato jih jetreba nagraditi. Na drugi strani pa so še nekateri, ki se nenajdejo. S takšnimi se je treba pogovoriti in poskušati najtiprimerno delo zanje.Glede na trenutna dogajanja izven našega podjetja v zveziz gradnjo bloka 6, ki so zelo pomembna za zaposlene inPremogovnik v prihodnosti, bo treba skupaj s sindikatomzačeti nekatere aktivnosti. Zaposleni se zavedamo, da jePremogovnik podjetje, ki proizvaja energent strateškegapomena za Šaleško dolino in celotno Slovenijo. Zato bomobudno spremljali omenjeni projekt in ne bomo dovolili, danas nekateri kvazi strokovnjaki in politiki uporabljajo zapolitične spletke.«Rudar: »V čem se bo razlikoval vaš pristop k delu SD?«Božič: »Kot sem že omenil, je bilo sodelovanje zaposlenihpri upravljanju do zdaj dobro. Vsak pa ima drugačnepoglede ali pristope k reševanju nalog. Celotno delo Svetadelavcev bo temeljilo na dogovarjanju, kar je pogoj zaskupno iskanje in kreiranje v danih okoliščinah najprimernejšihrešitev za doseganje skupnega cilja.Pri tem se zavedam, da uspehi niso rezultat enega samega,ampak celotne skupine. V Svetu delavcev je 13 članov, kizastopamo vse interesne skupine v podjetju. Zato pozivamzaposlene, da v primeru vprašanj, pobud in mnenjpoiščejo svoje predstavnike in jim jih povejo. Seveda lahkopoiščejo ali kadarkoli pokličejo tudi mene in verjamem, dalahko skupaj marsikatero zadevo uspešno rešimo.«Rudar: »Kako sodelujete v Skupnem Svetu delavcev HSE?Kdo so naši predstavniki v njem in kako delujete?«Božič: »Skupni svet delavcev Holdinga Slovenske elektrarneje začel z delovanjem takoj po ustanovitvi HSE.SD Premogovnika je bil eden od pobudnikov ustanovitveskupnega sveta. V njem sodelujejo predstavniki vseh kapitalskopovezanih družb v okviru HSE.Delujemo na podlagi dveh dokumentov: Dogovora o delovanjuskupnega sveta in Poslovnika o delovanju Skupnegasveta delavcev HSE.Člani iz vseh družb sodelujemo tudi v Nadzornem svetuHSE, v skladu s prej omenjenim dogovorom. V sklopuSveta delavcev delujta dva odbora. Zelo aktiven je Odborza šport, ki bdi nad organizacijo letnih in zimskih športnihiger za zaposlene v skupini HSE, v zadnjem času patudi za zaposlene v podjetjih, proizvajalcih električneenergije v Sloveniji.V Skupnem svetu delavcev HSE sta iz Premogovnika šedva člana, to sta Simon Lamot in Drago Kotnik. Prav zdajposkušamo pridružiti še predstavnika delavcev iz Sveta delavcevHTZ Velenje, saj menimo, da imajo v tem podjetjuzelo podobne interese kot v Premogovniku.«Diana Janežič21

Naj bo Zimzelen vednozelen!Andreja Štefan Bukovič je vodja Centra starejših Zimzelen v Topolšici. Center je nov, odprt od oktobralani, njegovo vodenje pa je novo tudi za Andrejo. Po poklicu je socialna pedagoginja in je kotsvetovalna delavka delovne izkušnje veliko let nabirala v Šolskem centru Velenje. Med sodelavci indijaki se je odlično počutila in z njimi dobro sodelovala, a je nato vendarle lani sprejela nov izziv. Znjim se je z velikim veseljem, pričakovanjem in upanjem spopadla. Česa iz svoje mladosti se najrajši spomnite?Najbolj so mi v spominu ostala druženja z otroki izsoseščine v času, ko smo bili doma še v Črni na Koroškem.Kljub temu da smo bili še majhni, nismo še hodiliv osnovno šolo, so nas starši pustili, da smo se igrali obreki, se kopali, lovili ribe. Veliko smo se igrali na prostem.Ko se je naša družina kasneje preselila v Topolšico, se pravtako rada spominjam, da smo živeli v povezani skupnosti.Veliko smo se družili s sosedi – starši med seboj, otrocimed seboj, skupaj smo praznovali praznike … Kakšen poklic ste si želeli pri desetih letih?Zelo sem si želela biti učiteljica. To nisem postala, na neknačin pa sem to poslanstvo uresničila drugače. Dolgo sembila zaposlena v šoli, delala sem z mladimi. Nisem jih učilakakšnega predmeta, ampak sem jih skušala naučiti, kakobiti v življenju dober, pošten, izbirati to, kar ti srce poželiin kamor te vodi. Tudi v službi, ki jo imam sedaj, se samazelo veliko učim in učim svoje sodelavce. Kaj delate sedaj in kako ste s svojim delom zadovoljni?Od oktobra sem vodja Centra starejših Zimzelen. Po temkratkem času še ne sodim, ali je bilo dobro izbrano in alije to najboljše zame. Dela je veliko, a mi ni naporno. Prinjem se dobro počutim in se vsako jutro veselim, da gremna delo, da se srečam s sodelavci. Kaže, da smo izbralidobro ekipo. S stanovalci centra se dobro znajdem. Ko22

NA OBISKUgrem med njih, če ne prej pa vsaj ob koncu delovnika, semi povrne energija.Sprejem te delovne naloge je bil zame velik izziv, neocenjujem pa, da je bila to velika sprememba. Prej semdelala z mladimi, zdaj s starejšimi. Vse to je delo z ljudmi.Kjerkoli ga opravljaš, delaš po istem principu in z istimiizhodišči. Kot vodja centra imam bolj odgovorno delo,saj vodim kolektiv in sem odgovorna za stanovalce, imetimoram celovit pregled nad tem, kam bo šla naša ladja.Ključni izhodišči sta program in koncept dela. Kaj si pri svojem delu želite spremeniti?Po tako kratkem času v centru na to ne morem odgovoriti.Prepričana pa sem, da bom še veliko spremenila, tudizato, ker sem po značaju človek, ki se ne boji sprememb, sehitro navdušim in rada poskusim kaj novega. Kakšno mesto ima pri vašem delu in v življenjunasploh varnost?Kot družboslovka besedo varnost tesno povezujem sčlovekom in ji dajem veliko težo na lestvici vrednot. Vse jelažje in vodi k uspehu, če imaš ob sebi človeka ali ljudi, kijim zaupaš.Lep primer tega je tudi Skupina Premogovnik Velenje, kisem jo imela priložnost spoznati že, ko sem bila zaposlenav Šolskem centru Velenje. Še dobro se spomnim, ko semprvič peljala bodoče dijake Rudarske šole na predstavitevpoklicev v rudarstvu in so nam med drugim predstavilitudi službo dežurnega. Kako sem bila presenečena nadtehnologijo in izdelanim sistemom varnosti! In ponosnismo lahko, da je v podjetju tako živa tradicija kameratstva,ki se ga mladci učijo od starih knapov, kar predstavljaseme, kjer se varnost začne kaliti in dobi svoj ton. Kako bi predstavili svoje podjetje v dveh stavkih?Moja vizija je, da bi bil naš center Zimzelen celo leto zelen.To pomeni, da bi se v njem vedno kaj dogajalo, da bi bilisveži, odprti navzven, v kraj, da bi se povezovali – z ljudmiin s stroko. Skratka želim, da bi bil to res center starejših– ne le naših stanovalcev, temveč vseh. Rada bi, da bi scentrom spreminjali stereotip o domovih za ostarele, da bipovezovali ljudi. Kaj zapolnjuje vaš prosti čas?Zapolnjujejo ga rekreativne dejavnosti: igram tenis, zelorada hodim, kolesarim. Lani me je prijateljica povabila vTrnje pri Pivki, kjer imajo islandske ponije. Zelo sem sinamreč želela jezditi te konje, kajti, naj takoj pojasnim,konjev se sicer bojim. Navdušila me je tudi učiteljica ježe,saj je o konjih govorila z izjemnim spoštovanjem. Izgubilasem ves strah pred konji in res sem uživala. Žal, zdajnimam časa, da bi še jezdila, a prav gotovo ga bom kasneješe našla. Katero besedo bi pripisali sebi: smeh, počitek,denar? In zakaj?Smeh. Rada se smejim in rada imam humor. Ne odrečemse pa ne počitku in tudi ne denarju (smeh). Kaj v življenju hočete in česa nočete?V življenju si želim vedno nekaj početi, imeti več aktivnosti– branje knjig, rekreacija, uspeh v službi. Zelo pase izogibam, da bi delala z ljudmi, ki niso iskreni, ki sonepredvidljivi in niso vredni zaupanja. Ti ljudje nosijo vsebi veliko strahu in ob njih se ne počutim dobro. Rada sejim izognem. Poleg tega je nekaj, česar v življenju nočem,nasilje v vseh oblikah.Andreja Štefan Bukovič (desno)je od odprtju centra po njemvodila obiskovalce. Kje bi živeli, če bi se vam izpolnile sanje?Večkrat sem se že selila. Sanjam ne veliko, saj sem realna.Če bi lahko izbrala, bi živela kje ob vodi, ob morju, vvasici, ne v letoviškem kraju. Kateri je vaš najljubši letni čas?Veselim se vsakega letnega časa. Navduši me sneženje,všeč mi je obarvano jesensko listje, pomlad je lepa …Morda malo izstopa poletje, ker je takrat veliko sonca,svetlobe in to mi daje še več energije. Življenje sestoji iz tega, kar iz njega napravimo.Na kaj ste v svojem življenju najbolj ponosni?Kot mama in žena sem ponosna na svojo družino. Povsemzasebno pa na to, da se v svoji koži počutim dobro.Sem načelna. Čeprav je včasih pri tem težko vztrajati,mi to vendarle daje zadovoljstvo. Ponosna sem, da semv življenju srečala precej ljudi, s katerimi sem zgradilagloboko prijateljstvo. Z njimi se ne srečujem morda nitienkrat na leto, a smo pravi prijatelji. Katere so tri vaše dobre lastnosti?Da se znam sprostiti, da imam rada ljudi in se jih razveselim,da sledim svojim ciljem. Pri slednjem nisem večneučakana, umirjeno napredujem k svojemu cilju. Časme ne preganja več tako, kot me je včasih. Kaj bi spremenili pri sebi?Za nekaj let bi zavrtela čas nazaj. Ne, šalim se, pravzapravne bi ničesar spremenila. Kateri moto vas spremlja skozi življenje?Vredno je biti dober. Če si nekaj delal pošteno in dobro,bo tvoje delo nagrajeno, čeprav ni nujno, da se pozitivenrezultat takoj pojavi na obzorju.Diana Janežič23

SKUPINA PREMOGOVNIK VELENJECenter starejših je mnogimpostal novi domOd dneva, ko so v Dolini meseca v Topolšici položili temeljni kamen za nov center za varstvoodraslih, do dneva, ko so v Center starejših Zimzelen prišli prvi stanovalci, so minili le leto in dvameseca. PV Invest se je pogumno lotil tega projekta in ga tudi uspešno dal v življenje.20. oktobra 2009 je bila slovesnost ob odprtju centra, 19.novembra so sprejeli prve stanovalce. Sredi januarja, obmojem obisku, jih je v njem bilo 57 in kot je povedala vodjacentra Andreja Štefan Bukovič, pričakujejo, da bodocenter napolnili v prvi polovici leta.»V obdobju, ko je bil center v gradnji, je prispelo zeloveliko prošenj za namestitev, ko je bil odprt, pa je v centerprišlo manj ljudi. To je pričakovano, kajti praksa pri vsehtovrstnih centrih, domovih je, da dobijo veliko prošenj zasprejem, a je med njimi mnogo takšnih, ki so napisane »zavsak slučaj«, za rezervacijo mesta.V Sloveniji namreč ni dovolj namestitvenih zmogljivostiza vse potrebe in mnogi ljudje oddajo več prošenj v večdomov, da bi vendarle nekje bili sprejeti ali pa oddajo prošnjoprej, kot se imajo namen preseliti v dom, da se uvrstijona čakalno listo«, je najprej pojasnila Štefan Bukovičeva.Z namestitvami v Zimzelenu so najprej začeli na negovalnemoddelku, to je z nujnimi primeri ljudi, ki so prispeliv center iz bolnišnic. Sicer pa imajo stanovalce iz celeSlovenije, le iz Prekmurja in Primorske jihni. Precej jih je z Gorenjske, kjer je velikopomanjkanje tovrstnih domov.Andreja Štefan Bukovič: »Kot opažam, so sestanovalci lepo spoprijateljili, in kot povejo,so zadovoljni in se dobro počutijo. V centruvlada sproščeno vzdušje, ljudje se razumejo,družijo. V treh mesecih, odkar je centeraktiven, smo pripravili že nekaj prireditev,srečanj, pogovorov, skupaj smo praznovalirojstne dneve, božične in novoletne praznike.Pri mnogih prireditvah smo zastavili zelodobro sodelovanje z lokalno skupnostjo Topolšicein Šoštanja. Krajani Topolšice so biliveseli našega povabila k sodelovanju in radipridejo v center. Skupaj smo že, na primer,pekli potice, izdelovali novoletne okraske.Želimo dobro sodelovati tudi z našima sosedama,bolnišnico v Topolšici in TermamiTopolšica.Naša vizija je, da bi center Zimzelen postalcenter srečevanja, druženja vseh starejših,ne le njegovih stanovalcev, temveč vseh krajanov in tudiljudi od drugod. V tem smislu bomo zastavljali prireditve,predavanja. S tem želimo spreminjati miselnost o domovihza starejše.«Štefan Bukovičeva odkrito pove, da imajo na začetkuše nekaj porodnih krčev, koncept delovanja centra še nizaokrožen in v celoti dodelan, center tudi še ni povsemkadrovsko zapolnjen. Tako bo, recimo, dnevni center, ki jetudi predviden v Zimzelenu, lahko zaživel šele spomladi.»Vsekakor pa vse nujne službe delujejo,« poudari vodja.»Zdaj je zaposlenih 28 sodelavk in sodelavcev; to so predvsemzdravstveni delavci (medicinski tehniki, bolničarji,socialne strežnice) ter zaposleni v upravi, recepciji, kuhinjiin pralnici.V veliko veselje mi je, da vsi zaposleni kažejo zadovoljstvoz delom, so pridni, iznajdljivi, zavzeti za delo. To je zamezelo pomembno, prav tako pa za stanovalce, saj imajo donjih zelo lep odnos in jih velikokrat pohvalijo.«V Zimzelenu zaposlujejo postopoma, tako kot se polnijozmogljivosti centra in vsak mesec dobijo nekaj novihsodelavcev. Pričakujejo, da bodo do sredine maja zapolnilisicer predvidenih 70 delovnih mest in 157 nastanitvenihmest. Vsekakor pa je za uspešno delovanje centra zelo pomembnotudi, da nekatere storitve zanj opravijo Strokovneslužbe v Skupini Premogovnik Velenje.To je postal najin novi dom!V Zimzelenu je nekaj stanovalcev iz Šaleške doline. »Tiljudje so se odločili, da se preselijo v Topolšico in blizusvojega pravega doma se skorajda počutijo kot doma. Soaktivni, skrbijo sami zase. Nekateri ob koncu tedna odhajajodomov in se v ponedeljek vračajo,« pravi vodja centra.24

SKUPINA PREMOGOVNIK VELENJEIn me popelje v tretje nadstropje, kjer imata sobo Amalijain Karel Šilih. V Podkraju pri Velenju sta do lani živela vsvoji hiši.Karel je bil prvi stanovalec Zimzelena, vselil se je 19. novembra2009, 19. decembra se mu je pridružila žena Amalija,ki je bila pred tem v bolnišnici na operaciji. Zaradistarostnih in zdravstvenih težav ne moreta več sama živetiv domači hiši, zato oba poudarita, da je bila zanju preselitevv center edina in najboljša rešitev. Družinski člani so vslužbah, Šilihova pa potrebujeta oskrbo.Kako sta zadovoljna, kaj pogrešata? Amalija Šilih: »Vcentru imava vso oskrbo, nič nama ne manjka, počutivase varno, nič naju ne skrbi. Če potrebujeva zdravniškopomoč, je tukaj, za prevoz v bolnišnico se dogovoriš. Patudi svojcev ne skrbi za naju.Zdaj, pozimi, ne razmišljava, da bi se vrnila domov, poletipa bova šla domov 'na dopust'. Občasno greva v Podkraj,zamenjava oblačila, pogledava po hiši in se vrneva. Želivasi le, da bi naju noge nesle in da bi nama zdravje še kolikortoliko služilo.«Ob klepetu o tem, kako preživljata dneve, Amalija napleteše tole razmišljanje: »V centru je veliko ljudi. Z ljudmi jetreba znati živeti in imeti s sostanovalci dobre odnose. Znekaterimi se razumeš dobro, z drugimi manj, živeti pamoramo skupaj. Imamo velike dnevne prostore, kjer sesrečujemo, pogovarjamo, po sobah pa ne hodimo. Treba jevzpostaviti hišni red in ga spoštovati. Zadovoljna sem, daso ljudje v centru prijetni, prijazni in se razumemo. Če paje kaj narobe, povem, a to so le male stvari.«Oba sta zelo pohvalila tudi celotno osebje centra: vse storitveso na visokem nivoju, sobarice so prijazne, kuharicaAmalija in Karel Šilih sta v Zimzelenu našla svoj novi dom.odlično kuha – domačo in okusno hrano. Doživela staže tudi prijetno presenečenje. Karel je imel v januarju83. rojstni dan. Pred vrati se je nepričakovano oglasilaharmonika, strežnica je od doma prinesla torto. Drobnepozornosti, z velikim učinkom.Diana JanežičObvestila Kluba upokojencevPremogovnika VelenjeUpokojenci, vabljeni na Golte!Klub upokojencev organizira v četrtek, 4. februarja,rekreativno smučanje na Golteh za upokojence – imetnikeizkaznice Športnega društva.Zbrali se boste med 7.30 in 8.30 v Žekovcu. S sebojprinesite izkaznico Športnega društva.Za vas so pripravili dopoldansko smučarsko karto inmalico z napitkom. Po želji boste lahko sodelovali natekmi v veleslalomu.Članarina Kluba upokojencev• Letna članarina za Klub upokojencev PremogovnikaVelenje je 4 €,• za koriščenje apartmajev sindikata PremogovnikaVelenje 1 €,• za koriščenje ugodnosti Športnega društva 20 €.Skupaj od 4 do 25 €.• Klubska članarina za družinske člane je 4 €,• za koriščenje ugodnosti Športnega društva zadružinske člane pa 48 €.Članarina je enaka kot v letu 2009.Članarino lahko poravnate v klubski pisarni vsakosredo od 9. do 11. ure do vključno 31. marca 2010.Klub upokojencev PremogovnikaVelenje informacije, obvestila• Spletna stran www.rlv.si/ (Premogovnik Velenje/Dejavnosti/Kadrovsko-splošno področje/Družbenaodgovornost/Društva/Klub upokojencev),• brezplačni odzivnik 080 98 93,• oglasna deska na Rudarski 6 v Velenju in• vsako sredo med 9. in 11. uro na telefonski številki03/898-2140.25

135 LET PREMOGOVNIKA VELENJEJaški velenjskega premogovnikaFranc Mages, posestnik z Dunaja, je v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem raziskoval premogovesloje. Po večletnem raziskovanju se mu je 11. aprila 1875 v Šaleški dolini posrečil velikimet, ki pa ga ni znal izkoristiti. Z vrtino v bližini sedanjega jaška Škale je namreč prišel do globine101,6 metra in naletel na »glavni sloj«.Pogled na Stari jašek med obema vojnamaPrevrtaval ga je skoraj mesec dni in ga 9. maja 1875dokončno prevrtal. Debelina sloja je bila več kot 37 m invseboval je le malo gline. Najdbo tega glavnega sloja lignita,za katerega so najprej ugotovili solidno debelino in kvaliteto,kasneje pa še velike rezerve, smemo imeti za temeljnikamen velenjskega premogovnika.Franc Mages pa še tudi po desetih letih ni imel veliko odsvoje najdbe in se zaradi interesov na mnogih področjihni odločil za odprtje pravega premogovnika. Zato je aprila1885 rudarsko posest v Šaleški dolini prodal Danielu vonLappu, gradbeniškemu podjetniku iz Saarbrueckna, kije imel dovolj denarja, volje in moči, da se je takoj lotilnadaljnjih raziskav. Ob koncu leta 1886 je ocenil, da poznazadostne rezerve lignita in se je odločil za jamsko odpiranjenahajališča.Stari jašek14. januarja 1887 so začeli z gradnjo prvega jaška v glavnilignitni sloj in mu dali ime po kronprincu Rudolfu.Z načrtom so predvideli, da bo ta jašek prevzel nalogozračilnega jaška, skozi katerega bi iz jame odvajali izrabljenizrak in druge pline. Za drugi jašek so izbrali prostor 825 mzahodno od jaška Rudolf 1, saj je le-ta omogočal kasnejšoenostavnejšo povezavo novih jamskih objektov z železniškoprogo, za katero je Lapp že takrat pripravljal gradnjo.Po istem jašku so od leta 1888 v jamo Škale vstopali rudarjiin od leta 1999 vstopajo obiskovalci v Muzej premogovništvaSlovenije.Delo je dobro napredovalo, saj so 19. septembra z jaškomže dosegli sloj lignita v globini 142 m in ugotovili njegovoodlično kakovost. Drugi jašek, ki so ga poimenovali FrancJožef, je postal glavni izvozni jašek. Ta jašek še danes stoji inga poznamo pod imenom Stari jašek. Še več – tudi obratuje,saj se po njem v podzemlje in iz njega prevažajo obiskovalciMuzeja premogovništva Slovenije. Nastajajoča jamaŠkale je tako dobila dva jaška, ki so ju povezali šele 6. junija1889, s čimer je jama dobila pretočno zračenje, rudarji padve povezavi s površino.26

Monterji glavnega izvoznega stroja za prevažalni jašek vStarih Prelogah; stroj je danes na ogled na dvorišču Muzejapremogovništva Slovenije.Po povezavi jaškov so začeli s pripravami za prve odkope.Severno odkopno polje so zastavili približno pod nekdanjimTurističnim jezerom, južno odkopno polje pa na področju,nad katerim je bil kasneje zgrajen stadion. Varnost dela vmetanski jami z »naravnim« zračenjem je bila zelo tvegana,kar sta potrdili dve veliki eksploziji metana na začetku leta1893, kjer je izgubilo življenje 31 delavcev. Zaradi nesreče jeinšpekcija zahtevala urejeno zračenje in tako je nastal tretjijašek – Zračilni jašek prestolonaslednika Rudolfa, ki je bilpredviden samo za potrebe glavnega jamskega zračenja.Večje ogrevanje lignitnega sloja je povzročilo odprt požar,ki ga zaradi hitrega širjenja niso mogli pogasiti, zato so gazasuli. Septembra leta 1903 je jašek Rudolf 1 dokončno prenehaldelovati. Celotni vzhodni oddelek jame je bil močnoogret, pojavljati so se začeli manjši požari, zaradi tega jeimela celotna jama spet samo eno povezavo s površino. Poiskatije bilo treba novo rešitev, zato so v začetku leta 1904začeli z globljenjem novega, četrtega jaška. Običajno so gaoznačevali kot Zahodni oziroma Glinškov zračilni jašek.Usoda JZ polja je bila zapečatena 21. novembra 1918, ko je vjamo vdrla voda.Stare PrelogeRazvojni načrt od leta 1947 do 1951 je predvideval povečanjeizkopa lignita na 1.500.000 ton letno. Tolikšnih količin izjame Škale ni bilo mogoče dobiti, zato je bilo nujno zgraditidodatne zmogljivosti. Pogoje je izpolnjevalo področje 1.700m zahodno od prevažalnega jaška Škale, ob cesti Velenje– Šoštanj. 1. oktobra 1947 so začeli z globljenjem jaškaPreloge, dve leti kasneje pa so na globini 320 m naleteli naglavni sloj lignita.Gradnja petega jaška, imenovanega Prevažalni jašek Preloge(Stare Preloge), je bila zaključena leta 1950. Istega letaso izvedli preboj med staro jamo Škale in nastajajočo jamoPreloge. Z začetkom odkopavanja v vzhodnem delu novejame (Vzhodno polje) je jama Preloge postopoma prevzelanaloge jame Škale.Zahodno polje je bilo bogato z iztekanjem in izbruhi metanain CO 2, zato je potrebovalo velike količine zraka za odvajanješkodljivih plinov. Zaradi tega je bilo nujno zgraditizračilni jašek in nanj postaviti dovolj močan ventilator. Delaso končali konec februarja leta 1958 in to je bil šesti zaporednijašek, ki so ga poimenovali Zračilni jašek Preloge.25. novembra 1950 je bil dokončan stolp prevažalnegajaška v Starih Prelogah.Težišče pridobivanja premoga se je iz severnega krila postopomaselilo proti središču kadunje oz. celo v južno krilo.Eden izmed jamskih objektov, ki so bili zaradi premikovonesposobljeni, je bil zračilni jašek Glinšek, zato so ga januarja1974 zasuli. Nadomestni jašek je bil že sedmi po vrsti inso ga poimenovali Zračilni jašek Pesje.Nove PrelogeZaradi perspektivnega širjenja jame proti zahodu so lokacijoza novi jašek poiskali na deponijskem prostoru TEŠ.Zaradi močne zaplinjenosti 1.600 m oddaljenega zračilnegajaška Preloge, so najprej začeli z gradnjo novega zračilnegajaška, imenovanega Zračilni jašek Šoštanj. S strojnimizkopom jaška so začeli 17. oktobra 1978, končali pa so gafebruarja 1980.Sledil je izkop nadomestnega prevažalnega jaška, za kateregaso lokacijo poiskali v Novih Prelogah. To je bil že desetijašek in je dobil uradno oznako Prevažalni jašek NovePreloge. Zračilni jašek v Šoštanju je dosegel globino 237,70m, medtem ko je bila za prevažalni jašek predvidena globina426 m. 25. avgusta 1980 je prišlo do eksplozije metana,pri kateri so trije delavci izgubili življenje, zato so vsa delav jašku zaustavili, globljenje pa nadaljevali šele čez leto dni.Jašek so v celoti končali 22. januarja 1984, tako da je gradnjatrajala skupno 3 leta.Okoli novega prevažalnega jaška so do konca leta 1986zgradili še vrsto drugih objektov, potrebnih za normalnoobratovanje premogovnika. 21. decembra 1986 je predsednikizvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušan Šinigojnadomestno jamsko središče Nove Preloge (NOP) tudiuradno in svečano predal v uporabo.Na področju Pesja so ob izvažalni napravi do leta 1987zgradili še nadomestno drobilnico in klasirnico premoga, sčimer je bila gradnja nadomestnih objektov zaključena.V letu 2009 je bila sprejeta odločitev o prenovi odvozapremoga iz jame na površino prek novega jaška NOP 2,enajstega po vrsti.Podatki so iz knjigeZgodovina velenjskega premogovnika 1 Antona Seherja27

TRETJI POLČASPraznike nosimo v sebi»Prazniki so minili, a če hočemo, lahko trajajo večno, saj praznike nosimo v sebi. In pri tem namlahko pomaga glasba,« je polno dvorano Doma kulture nagovorila povezovalka letošnjega tradicionalneganovoletnega koncerta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Aca Poles. Ljubiteljiorkestra so v soboto, 23. januarja, zato s pomočjo glasbe podoživeli novoletne praznike.Andrej Žgank, Robert Prednik, Jože Rošer in Gregor Dvorjak (od leve) so uveljavljeni rogisti in člani drugih glasbenih zasedb.Drugi abonmajski koncert godbenikov v sezoni 2009/10 jeprinesel glasbo z različnih koncev sveta. Dirigent orkestraMatjaž Emeršič je v program uvrstil skladbe ameriškega,angleškega, japonskega, slovenskega, madžarskega ingrškega skladatelja, priložnost za posebno predstavitevobčinstvu pa je dal tudi solistom. Na rogu so se predstaviliGregor Dvorjak, Andrej Žgank, Robert Prednik in JožeRošer.Tolkala imajo v zadnjem obdobju v sklopu pihalnihorkestrov večji pomen, kot so ga imela nekoč. Razvoj tehinstrumentov – zvonov, ksilofona, vibrafona, marimbein drugih – ter večja pozornost avtorjev skladb, ki vanjeumeščajo izrazit ritem tolkal, sta povečala njihovo priljubljenost,zvokom orkestra pa dodala ritmičnost, melodičnostin izvirnost. Vse to se je odrazilo v nekaj skladbah naletošnjem koncertu, posebej pa v odličnem solističnemnastopu Davorja Plambergerja na vibrafonu.Novoletni koncert je izpolnil pričakovanja. Znova jepotrdil visoko kakovost velenjskega pihalnega orkestra, kije z njim stopil v uradno 91. leto delovanja, in ponudil lepvečer glasbenega popotovanja. Ni se sklenilo s predvidenimpotpurijem iz muzikla Elizabeth, temveč dvema dodatkoma:z doživetim nastopom Špele Zamrnik na panovipiščali v skladbi Osamljeni pastirček ter nepogrešljivimRadetzkim maršem.Tretji abonmajski koncert je napovedan 30. marca ob19.30 v Glasbeni šoli, nastopil pa bo Pihalni orkester Glasbenešole Velenje.Diana JanežičDavor Plamberger je član Pihalnega orkestra PremogovnikaVelenje od leta 1982. Je ustanovni član skupine SToP(Slovenski tolkalni projekt), s katero uspešno nastopa domain v tujini.28

TRETJI POLČASSklenili 10. leto delovanjamuzejaMuzej premogovništva Slovenije je po decembrskih praznikih ponovno odprl svoja vrata 6. januarja2010. Zadnjega obiskovalca je sprejel 23. decembra lani, prišel pa je s Salomonovih otokov.Priprave na razstavo Dve kolesi, par nog.Otroški živžav v muzeju ob projektu Premog je lučV muzeju so 19. decembra lani pripravili nočni ogled, kista ga s svojimi nastopi popestrila dedek Mraz in Harmonikarskiorkester Barbara Premogovnika Velenje, kot pravposebno doživetje za obiskovalce pa se je izkazala gledališkapredstava Gledališča Velenje »Knapovska večerja«,tokrat prvič pripravljena 180 metrov pod zemeljskimpovršjem. Za najmlajše so izvedli otroške Bergmandeljčevedelavnice.10-letnica muzejaV letu 2009 je Muzej premogovništva Slovenije obeležil10-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so prenovili pohodnopot v starem delu muzeja, staro pohodno pot pa sopostavili v muzejski park. Obnovili so izvažalni stroj, delnoso prenovili zbirko premogovništva Slovenije, posnet jebil predstavitveni film muzeja z naslovom Srečno avtorjevStaneta Špegla in Slavka Grosa.Kot novost so v muzeju uvedli obiranje rudarskega hmelja.Prvi hmelj sta obrala direktor Premogovnika Velenje dr.Milan Medved, boter hmeljeve sadike, in vitezinja hmeljaMartina Zupančič, direktorica Slovenskega hmeljarskegainštituta.V letu 2009 so v kapelici sv. Barbare v jamskem delu muzejaopravili tudi tri zlate poroke in prvo civilno poroko.V muzejskem parku so odprli geološki stolpec kamninŠaleške doline ter pripravili dneva odprtih vrat ob mednarodnemdnevu muzejev in ob praznovanju dneva sveteBarbare. V letu 2009 si je muzej ogledal 25.401 obiskovalec,med 3. julijem 1999 in koncem leta 2009 pa že 291.282obiskovalcev. Tudi letos bodo nadaljevali z različnimidejavnostmi, da bi v muzej in v Velenje privabili čim večobiskovalcev. Prijazno vabljeni, da obiščete Muzej premogovništvaSlovenije v Velenju tudi vi!Stojan Špegel, vodja Muzeja premogovništva SlovenijeV Celju razstavljaSalih BiščićNaš sodelavec iz HTZ Velenje Salih Biščić, ki seljubiteljsko ukvarja s slikanjem, vas vabi v četrtek,4. februarja, ob 19. uri v razstavni prostor ElektraCelje, Vrunčeva 2 A, v Celju (nasproti avtobusnepostaje Celje) na odprtje samostojne razstave svojihdel. Razstava bo na ogled do konca marca, razstaviščepa je odprto ob delovnikih od 7. do 15. ure.Salih Biščić je član likovnih skupin PIN PremogovnikVelenje in DŠL Velenje. Tehniko slikanja jeizpopolnjeval pri akademskih slikarjih Milanu Todičuin Darku Slavcu. Redno se udeležuje slikarskihkolonij po Sloveniji. Na slikarskih srečanjih Zlatapaleta je prejel dve priznanji, in sicer v SlovenskihKonjicah in Mengšu. V okviru humanitarnih akcijje večkrat podaril svoje slike.29

TRETJI POLČASCeliakijaŽe v 2. stoletju pred našim štetjem je Grk Aretej prvi opisal celiakijo pri odraslih bolnikih, pri otrocihpa so jo opisali šele leta 1888. Leta 1950 so odkrili pomen in vlogo glutena pri razvoju bolezni.Celiakija se pojavi pri enem od 150do 300 prebivalcev. V ZDA je evidentiranihle 40.000 bolnikov, saj somnogi neodkriti. Natančne ocene zaSlovenijo zaenkrat še nimamo, vendarocenjujejo, da se pojavlja na 1.000do 1.500 živorojenih otrok. Po vsejverjetnosti je celiakija še pogostejša.Velika večina ljudi ima latentnoobliko celiakije, ima malo kliničnihznakov bolezni ali pa so celo življenjebrez znakov obolenja.BolezenCeliakija je kronična bolezen ozkegačrevesa, ki se razvije zaradi preobčutljivostina gluten oziroma na njegovizvleček gliadin in prizadene od 0,5do 1 odstotek populacije. Označujejojo doživljenjsko neprenašanje glutena(sestavine žitaric), tipična histološkaslika sluznice ozkega črevesa, kliničnaslika malabsorbcije (slabo vsrkavanjeiz črevesa) ter popolno izginotjekliničnih težav in normalizacija histološkegaizvida ob dieti brez glutena.Bolezenske spremembe se javljajo nasluznici dvanajstnika in začetnegadela ozkega črevesa. Spremembe lahkoob kontaktu z glutenom nastanejotudi v ostalem delu črevesa (ileum,široko črevo). Črevesne resice soskrajšane, delno spremenjene ali vceloti izravnane, sluznica pa postaneploska. Stena črevesa je prepojena splazmatkami, eozinofilci, limfociti inmastociti. Število celic z imuno-protitelesije povečano dva do šestkrat. Zapopolno obnovitev zgradbe sluzniceje potrebnih nekaj mesecev.Nastanek celiakije je posledicadelovanja okolja, dedne informacijeali povečane aktivnosti imunskegasistema.GlutenGluten ali lepek je osnovna beljakovinazrna pšenice, podobne proteine panajdemo tudi v zrnju ječmena, rži inverjetno tudi ovsu. Značilnost glutenaje, da veže nase vodo in skrbi zapovezanost in elastičnost testa. Ker ječrevesna sluznica preobčutljiva, povzročagluten pri celiakiji poškodbesluznice ozkega črevesa. Poškodovanidel črevesa ima zmanjšano funkcijo,zaradi česar so povzročene motnjev presnovi hrane. Tako spremenjenasluznica ni več sposobna vsrkatidovolj hranilnih snovi. Bolniki imajoprebavne motnje, pride do pomanjkanjavitaminov in drugih sestavinhrane ter posledično padca odpornostiorganizma.ZnakiBolezen se lahko pojavi kadarkoli,najpogosteje pa jo opažamo v prvihletih življenja ter v tretjem in četrtemdesetletju. Pri večini odraslih bolnikovdobimo podatke o neznačilnihdriskah in slabši rasti v zgodnjemotroštvu. V puberteti simptomi izzvenijoter se ponovno pojavijo v odraslidobi.Večina bolnikov ima netipične simptome,občasne težave ali so celo breztežav. Simptomi bolezni so posledicaslabšega vsrkavanja v ozkem črevesu,kar je posledica zmanjšane površineozkega črevesa ter zmanjšanjakoličine encimov v poškodovanihresicah. Tako se pri skoraj 45 odstotkihodraslih bolnikov javlja driska.Nastane zaradi zbiranja nepredelanein neposrkane hrane v lumnu črevesa.Ogljikovi hidrati in maščobe tako poozmotskem principu zadržujejo vodoter pripeljejo do obilnih kašastihodvajanj.Dodatne težave, ki bolezen še poslabšajo,so motnje gibanja črevesa. Teso posledica motenega izločanja želodčno-črevesnihhormonov, učinkakratkoverižnih maščobnih kislin alineposrkanih žolčnih soli na sluznicoširokega črevesa. V otroštvu takoposledično ugotavljamo upočasnjenorast, pri odraslih hujšanje, izgubavitaminov in mineralov pa vpliva nadruge organske sisteme.Med simptomi pri odraslem bolnikuopisujejo pretakanje v 17 odstotkih,napihovanje v 10 odstotkih, anemijov 10 odstotkih, bolečine v kosteh, izgubotelesne teže in bolečine v trebuhuv 6 odstotkih. Celiakija je bolezencelega telesa. Tako lahko prizadenekožo v obliki vnetnih sprememb,podobnih herpesu, povzroča motnjev živčnem in hormonskem sistemuter reprodukciji.Ob celiakiji so najpogosteje prizadetaprebavila. Pojavljajo se kroničnaali občasna driska, napihovanje inizguba telesne teže. Odvajanje blataje pogosto. Blato je obilno, penasto,mastno in močno smrdeče. Pri nekaterihbolnikih je lahko vodilni znakzaprtje. Bolnikov apetit se spreminja:od anoreksije do prekomernegauživanja hrane zaradi neprestanegaobčutka lakote. Bolniki imajo prebavnetežave, pogosto bruhajo, v ustihpa se pojavljajo afte. Nepojasnjenporast jetrnih encimov, ponavljajočase vnetja trebušne slinavke in defektiv zobni sklenini so razlog za iskanjemorebitno prisotne celiakije.Bolniki s celiakijo so praviloma nizkerasti. Zaradi motenega vsrkavanjaželeza in folne kisline se v 20 do 40odstotkih pojavlja anemija. Dodatenvzrok je lahko tudi pomanjkanjevitamina B12. Pomanjkanje vitaminaK povzroča nenadne krvavitve. Pri 30odstotkih odraslih beležimo slabšofunkcijo vranice, povečano številotrombocitov ter poškodovane eritrocitiv periferni krvi. Pri teh bolnikihje povečana nevarnost sepse.Bolniki s celiakijo imajo pogosto šeartritise, bolečine v sklepih, razredčitvekosti in osteoporozo. Slednjopripisujejo pomanjkanju kalcija,magnezija in vitaminov, topnih vmaščobah. Motnja mineralizacijeje prisotna neodvisno od starosti,Histološka slika normalne črevesnesluznice, levo, histološka slika črevesaob celiakiji30

TRETJI POLČASspola ali stopnje bolezni. Bolniki sokronično utrujeni, pogosto pa imajopsihične težave, ki se kažejo v oblikirazdražljivosti in depresije. Nevrologiodkrivajo periferne okvare živcev zmotnjami čutenja, mišično slabostjoin motnjami koordinacije gibov.Skoraj v 5 odstotkih je prisotnaepilepsija. Pri ženskah se pojavljajomenstrualne motnje, neplodnost inpogosti spontani splavi, pri moškihpa neplodnost in manjši spolniorgani.DiagnostikaPodobno kot multipla skleroza imatudi celiakija »tisoč obrazov«, zatoje diagnostika zapletena in pogostodolgotrajna. Značilni znaki celiakijepogosto niso izraženi, lahko pa sesploh ne pokažejo. Bolezen počasi inzahrbtno načenja naše zdravje in jelahko neprepoznana do pozne starosti.Včasih jo odkrijemo zgolj slučajno.Pomembni so temeljit razgovor, kliničnipregled in analiza vseh bolnikovihtežav. Med laboratorijskimi testi smopozorni na morebitno anemijo, oblikoeritrocitov, trombocite, serumskoželezo, folno kislino, vitamin B12,vitamin K. Pozornost namenimo tudinatriju, kaliju, kloru, kalciju, fosforju,cinku, magneziju in kislosti krvi, katerihvrednosti so ob driskah pogostospremenjene.Pri nekaterih bolnikih je prisotnoneprenašanje laktoze zaradi zmanjšanjaaktivnosti laktaze, pri drugihopažamo znižano vrednost beljakovinv serumu. Nespecifično vnetje jeter jekrivo za spremenjene vrednosti jetrnihencimov. Pomemben je pregled blata.Kaj jesti in česa neKo je celiakija pri otroku potrjena,moramo z boleznijo seznaniti vse, kiso večkrat v kontaktu z otrokom aliga hranijo. Dobro jih moramo seznanitiz boleznijo. Znanje je pogoj zanatančno in pravilno zdravljenje, takopri otrocih kot starejših bolnikih.Zdravljenje je enostavno, hkrati patudi zelo zapleteno. Bolnik mora izsvoje prehrane črtati vsa živila, kivsebujejo gluten. Brezglutenska dietamora trajati vse življenje, ob simptomihbolezni pa dodajamo manjkajočeminerale in vitamine.Brezglutensko živilo je tisto, ki imamanj kot 20 delcev glutena na milijonostalih delcev. Dieta brez glutenanima stranskih učinkov, saj glutenni življenjsko pomembna hranilnasnov. Z brezglutensko hrano si bolnasluznica tankega črevesa opomore.Ponovno se obnovijo resice tankegačrevesa in prevzamejo običajno funkcijo.Stanje bolnika se postopomaizboljša.Prepovedane so žitarice in izdelki izpšenice, rži, ječmena in verjetno ovsa.Bolniki s celiakijo ne smejo uživati:moke, zdroba, kruha, drobtin, keksov,testenin, zakuh, peciv, omak ter tempodobnih jedi. Pozorni morajo biti nasestavo drugih prehrambenih izdelkov,ker le-ti lahko vsebujejo dodatke(razne zgoščevalce, stabilizatorje,konzervanse) pšeničnega izvora. Kotnadomestilo za pšenično moko obstajajoposebne brezglutenske moke,na voljo pa so tudi brezglutenskikruh, testenine in ostali brezglutenskiizdelki.Ob nakupu hrane se moramo obveznoseznaniti z vsemi sestavinami,navedenimi na embalaži. Iz podatkovna embalaži mora biti razvidnanatančna sestava proizvoda. Brezglutenskeproizvode lahko kupujemov specializiranih trgovinah, dietnihoddelkih običajnih trgovin, nekatereizdelke pa prodajajo tudi lekarne.Posebej so označeni s prečrtanimžitnim klasom.Lahko pa uživamo riž, koruzo, ajdo,proso, krompir, zelenjavo, sadje, mleko,jajca, meso, ribe, med in sladkor.Na področju raziskav in novosti vzdravljenju bolezni napovedujejoencimsko zdravljenje, imuno-modulirajočepostopke, popravljanjeokvarjene črevesne stene in genskospremembo žit.Še vedno pa velja, da sta predvsemdobro poznavanje bolezni in dietabrez glutena garancija za učinkovitozdravljenje celiakije in ohranjanjekakovostnega življenja.Janez Poles31

TRETJI POLČASGrossglocknerKončno smo planinci dočakali še tretji vikend, ko smo se v soboto, 8. avgusta, v ranih urah zopetdobili na avtobusni postaji v Velenju. Zbralo se nas je 48 pohodnikov iz 10 planinskih društevs širšega področja Slovenije, kar kaže, da si nas je veliko želelo, da bi se povzpeli na najvišji vrhAvstrije, na Grossglockner, 3.798 metrov.Še enkrat smo se zapeljali po južniAvstriji mimo Celovca, Beljaka,Spittala, do Lienza, kjer smo zaviliv dolino reke Isel, do Hubna. Tukajsmo zavili na cesto do vasice Kals, odtam pa nas je čakalo še nekaj kilometrovgorske ceste, ki se imenuje KalserGlocknerstrasse.Pripeljali smo se do gostišča Lucknerhausna višini 1.920 metrov. Od tamsmo se naprej podali peš, proti naslednjikoči, ki jih je tukaj kar nekaj.Pot ni bila težka in dalo bi se hitronapredovati, če nas ne bi tlačili našipretežki nahrbtniki. Na takšnih turahpotrebuješ veliko opreme in obleke,tudi tekočine. To pa ima svojo težo.Stezica nas je pripeljala do Lucknerhüttena višini 2.241 metrov.Tam se nam je iz meglic prvič v vsejsvoji veličini pokazal vrh Grossglocknerja.Malo smo se odpočili, potempa se zopet korak za korakom počasivzpenjali do koče Stüdlhütte na višini2.802 metra. Tukaj smo se moraliokrepčati, saj so nas do našega prenočiščačakale še približno tri ure hoje.Nadaljevali smo prečno čez snežišče,nato navzgor, čez rob granitnihskal, do ledenika Ködnitzkees. Vspodnjem delu se ta ledenik precejintenzivno tali, zato je bila hojapestra. Če nisi poiskal trdne stopinje,si se ugreznil do kolena in dlje. Maloviše pa je pod našimi nogami tekelledeniški potok in slišati je bilo pravobučanje. Raje smo ovrgli misli, kaj bise zgodilo, če bi se znašli pod ledom vpotoku. Ledenik se je strmo vzpenjalproti gori, mi pa smo ga prečili dogrebena, ki je varovan z jeklenicamiin klini, tako da smo se varnopovzpeli do koče Erzherzog-Johann-Hütte »Adlersruhe« na višini 3.454metrov. Ko smo dosegli kočo, se jepričelo vreme hitro spreminjati.Najdaljše minuteSkupina petih navez se je že odpravilaproti vrhu Grossglocknerja, ker sopohiteli in veliko pred nami prispeli32

TRETJI POLČASdo koče. Dogovorjeno je bilo, da sepolovica planincev že prvi dan podaproti vrhu, da bi lahko vodniki drugidan še ostale v navezah varno pospremilina goro.Na vrh ni enostavnega pristopa.Čakajo te strmi ledeniki in plezanjepo skalah do 2. težavnostne stopnje.Iz koče smo skozi okno opazovalinaveze, ko so se prebijale čez strmledenik proti Kleinglocknerju. Naenkratje vse naokrog prekrila megla,začel je naletavati sneg. Nikomur odnas ni bil več pomemben vrh, samočakali smo, da se naši prijatelji vrnejoz gore živi in zdravi. Nihče, ki tega nidoživel, ne ve, kako dolge so bile minute,ko smo iz koče nemo opazovali,če se bodo na ledeniku pojavile pike včloveški podobi.Večerja nam ni teknila. Sneg se jespremenil v dež, vedno temneje jebilo. Vsakič ko so se megle nekolikorazkadile, je naš pogled zdrsnil protiledeniku in končno smo na njemzagledali prvo navezo. Potem panikogar več. Vrh je pričel obletavatihelikopter, ki je v nas povzročil šedodatno tesnobo.Komaj smo čakali, da je do kočeprispela prva naveza. Povedali so, daso se obrnili takoj, ko so dosegli skale.Počasi, v daljših časovnih razmikih,so se vrnile še ostale naveze. Vsaka seje obrnila malo više na gori. Nazadnjeje prispela prva naveza, ki je doseglatudi vrh Grossglocknerja. Velikazmaga v tako klavrnem vremenu.Vsi premraženi in premočeni so sevračali v kočo. V očeh pa so jim sijaletakšne svetle iskrice, da jih nič ne bimoglo ugasniti. Kako srečni smo bilitisti večer, da smo vsi živi in zdravi.Zunaj je še kar snežilo in dogovorilismo se, da se zjutraj vrnemo v dolino,če se razmere ne bodo izboljšale.Varen sestopPrebudilo nas je megleno jutro. Miselna vrh smo opustili. Čakali smo, dase megla vsaj toliko dvigne, da se bodalo varno sestopati. Okrog osme ureje prenehalo deževati in megla se jezačela počasi dvigovati. Napočil ječas za sestop. Nadeli smo si plezalnepasove in se po grebenu s pomočjojeklenic in klinov varno spustili doledenika.Hoje po ledeniku smo se že takonavadili, da smo hitro prispeli doprve koče. Tam smo nekaj malegadali v želodec, potem pa se zopetspuščali z malo daljšim korakom. Sskalne police nas je nagajivo opazovalkozorog, na snežišču pod nami pa seje zvedavo vzpenjal na zadnje nogesvizec. Mala doživetja, ki na velikopolnijo dušo.Kmalu je bila pred nami že tretja kočaLuchnerhütte. Še krajši postanek in žesmo hiteli proti parkirišču ob gostiščuLucknerhaus, kjer nas je zopet sprejelv zavetje naš avtobus. Tudi tokratsmo si v Velenju obljubili, da se šesrečamo.Naši vodniki Mateja, Jože, Marjan,Miran, Miha, Mijo,Toni in še en Toniso se na predstavljenih treh turah resničnoizkazali kot zanesljivi in dobrivodniki. Pripravljeni so bili pomagativedno in vsakemu. Zaslužijo si vsopohvalo za organizacijo in varnoizvedbo vseh treh tur. Hvala jim zavse spodbudne besede, ki smo jih bilideležni na turah in za lepe nagovorena poti domov. Še bomo hodili sPlaninskim društvom Velenje./konec/Janja Jelenkofoto Marjan SkazaPo obronkih LajšPlaninsko društvo Velenjevabi v soboto, 6. februarja, nadrugi pohod po obronkih Lajš(Lom, Zavodnje, Ravne).Zborno mesto je ob 9. uripred hotelom Vesna v Topolšici.Do tja lahko pridetez lastnim prevozom ali zlokalnim avtobusom, ki peljeob 8.15 iz Velenja.Pot je lahka, nezahtevnain traja okoli 5 ur. Boditeplaninsko obuti in oblečeniprimerno zimskim razmeram,priporočajo pohodne palice.Malica je iz nahrbtnika, nazaključku pohoda pa vas čakaokrepčilo, ki ga bo pripraviloTD Lajše. Po malici se bostevrnili v Topolšico.Pohod vodi Anka Pugelj. Prijavevsaj do četrtka, 4. februarja,na telefon 031/488-456.Če bo deževalo ali močnosnežilo, pohod odpade.Vstopnice zaspomladanski deltekem NK RudarVse ljubitelje nogometa, članeŠportnega društva obveščamo,da lahko naročite sezonskevstopnice za ogled nogometnihtekem NK Rudar na domačemigrišču v spomladanskemdelu prvenstva 2009/10in tekem pokala Hervis.Cena sezonske vstopnice je30 €, za člane ŠD pa 20 €.Naročila sprejemajo na sedežuŠportnega društva. Telefonskištevilki: 899-6424 ali 899-6100, int. 18-20. Vstopniceboste prejeli po pošti nadomači naslov.ČlanarinaPlaninskega društvaČlani planinskih društev,združenih v Planinski zveziSlovenije, smo aktivna skupnostobiskovalcev planin innarave, ki si želi v vseh letnihčasih in razmerah odgovornogojiti planinstvo, izlete vgore in na območja večnegasnega in ledenikov, spoznavatinaravo, hojo s krpljami, turnosmučanje, alpinizem v vsehrazmerah, plezanje po zaledenelihslapovih ..., pri tem pazanamcem ohraniti prvobitnoplaninsko pokrajino.Pridružite se nam, saj članstvoomogoča številne prednosti inugodnosti.Obveščam vas, da lahkočlanarino v Planinski sekcijiPremogovnik Velenje za leto2010 plačate v januarju infebruarju:- vsak četrtek od 13.00 do15.00 pri Dijani Žagar v Izobraževalnemcentru SkupinePV (nasproti dežurnega Premogovnika)in- ob ponedeljkih od 17.00 do19.00 v pisarni PD Velenje.Tomi Praprotnik,predsednik Planinske sekcije PV33

TRETJI POLČASŠportnodruštvo vabiTeniški turnir žrebanih dvojic,sobota, 6. februar, Bela dvoranaVabljeni na teniški turnir dvojic za ženske in moške,zaposlene v Skupini Premogovnik Velenje. Turnir bo vBeli dvorani trajal od 12. do 17. ure. O parih bo odločaložrebanje. Najboljše čakajo nagrade. Tekmovanje poteka nalastno odgovornost. Cena udeležbe je 6 € in vključuje tudimalico.Prijave in informacije pri Športnem društvu do srede, 3.februarja, prek telefonskih številk 899-6424 ali 899-6100,int. 1820.Počitniški smučarski tečajiod 22. do 26. februarja na GoltehŠportno društvo organizira za svoje člane v času zimskihšolskih počitnic od 22. do 26. februarja na smučiščuGolte tečaje alpskega smučanja in deskanja na snegu zaotroke in odrasle.V ceno petdnevnega tečaja so vključeni: smučarska vozovnica,prevoz, nezgodno zavarovanje, topli obrok, čaj,zaključek tečaja s tekmovanjem in podelitvijo priznanj.Vsak udeleženec prejme fotografijo svoje skupine.Ceni:- za otroke od 6. do 14. leta starosti 110 €,- za odrasle 150 €.Organiziran bo prevoz z avtobusom. Tečajniki se bodoodpeljali z Avtobusnega postajališča Velenje ob 7.30 in sevračali ob 15. uri. Možnost plačila na 2 mesečna obroka.Število tečajnikov je omejeno do zasedbe mest. Zaščitnačelada je obvezna za otroke do 12. leta.V tečaj se boste lahko vpisali z izpolnjeno prijavnicov četrtek, 11. februarja, od 6.00 do 9.30 in od 12.00 do14.30 na sedežu Športnega društva.Dodatne informacije dobite pri Športnem društvu osebnoali na tel.: 899-6424 in int. 18-20.Obvestilo opovišanjučlanarineŠportnegadruštvaSpoštovani člani Športnega društva! Ponosni smo, da stečlani našega društva in da se zavedate pomena zdraveganačina življenja. Od ustanovitve društva do danes sečlanarina ni spremenila. Zaradi višjih cen pri ponudnikihstoritev, ki jih koristite člani, smo sprejeli sklep, da sečlanarina s 1. januarjem 2010 poviša.Mesečna članarina je:- 1 € za člane Sindikata PV in njihove družinske člane(partner-ica/nezaposlen-a ali otroci do 18. leta oz. šoloobveznidružinski član /potrdilo o šolanju/ do največ 26.leta starosti – »VZDRŽEVANI DRUŽINSKI ČLAN« alipartner-ica/zaposlen-a – »NEVZDRŽEVANI DRUŽINSKIČLAN«);- 2 € za zaposlene v Skupini Premogovnik Velenje, kiniso člani Sindikata PV in za njihove družinske člane(partner-ica/nezaposlen-a ali otroci do 18. leta oz. šoloobveznidružinski član /potrdilo o šolanju/ do največ 26.leta starosti – »VZDRŽEVANI DRUŽINSKI ČLAN« alipartner-ica/zaposlen-a – »NEVZDRŽEVANI DRUŽINSKIČLAN«).- 10 € za člane, ki niso zaposleni v Skupini PV, in za družinskečlane zaposlenega v Skupini PV, ki so dopolnili18 let in niso šoloobvezni – »ZUNANJI ČLANI«.Nalepke, ki jih imate na športnih izkaznicah z oznako»ligi–10«, veljajo do 31. decembra 2010.Napovednik akcijŠportnega društva• PLESNI TEČAJ /začetni in nadaljevalni/ konecfebruarja, predhodne prijave zaželene,• ENODNEVNO SMUČANJE KANIN–SELLANEVEA 27. februarja; podrobnejše informacije vŠportnih novicah,• POČITNIŠKI SMUČARSKI TEČAJ, vpis 11.februarja od 6.00 do 9.30 in od 12.00 do 14.30,• TENIŠKI TURNIR DVOJIC za člane Športnegadruštva v Beli dvorani, prijave do 3. februarja.Rezervirajte si čas!34

TRETJI POLČASTek na smučeh obVelenjskem jezeruPremogovnik Velenje je v ugodnih snežnih razmerah v januarju uredil progo za tek na smučeh. Poteka od začetka kolesarskepoti za Šoštanj, ob Velenjskem jezeru do Škal, prek nasipa v Škalah do naselja Kunta Kinte in se zaključi pri iztokujezera v reko Pako. Del proge je namenjen klasični, del proge pa prosti tehniki.Podrobnejši potek proge je predstavljen na informativnih tablah pri avtokampu, mestnem stadionu in pri deponiji premoga.Ljubitelji teka na smučeh so zadovoljni, da imajo priložnost za tovrstno rekreacijo praktično sredi mesta in so pohvalili urejenostproge. Zanjo domala vsak dan skrbijo zaposleni v PV Invest.Vse uporabnike kolesarsko-sprehajalne poti okoli Velenjskega jezera, kjer je zdaj urejena tudi smučarsko-tekaška proga,tekači in urejevalci proge prosijo, da po njej ne hodijo, saj jo s tem poškodujejo in tek na smučeh ni mogoč.V telovadnici ŠCV je bil v dveh ponedeljkih, 11. in 18. januarja, odigran odbojkarski turnir osmih ekip. Igre za razvrstitev nalestvici so se končale takole: Priprave : Izobraževanje 1 : 1, Zračenje : Transport 0 : 2, Proizvodnja : Klasirnica 1 : 1, Strokovneslužbe : ESD 0 : 2. Končni vrstni red: 1. ESD, 2. Strokovne službe, 3. Klasirnica, 4. Proizvodnja, 5. Transport, 6. Zračenje,7. Izobraževanje in 8. Priprave.35

TRETJI POLČASMestni potniški promettudi v letu 2010 brezplačenMestna občina Velenje je s 1. septembrom 2008 uvedla brezplačni mestni potniški promet –Lokalc. S tem so želeli občanom in obiskovalcem zagotoviti učinkovit, zanesljiv, varen in cenovnougoden prevoz. Na takšen način prispevamo tudi k zmanjšanju onesnaževanja zraka in k prometnirazbremenitvi mestnega središča.Projekt Lokalc so uporabniki takoj zelo dobro sprejeli.V MO Velenje njegovo delovanje ves čas spremljajo inanalizirajo, saj si želijo, da bi bil mestni promet čim boljuporaben za različne skupine prebivalcev (mladi, zaposleni,upokojenci …) in obiskovalce. Do sedaj so projektže trikrat prenovili – spremenili proge, vozni red, dodalipostajališča …Lokalc zdaj vozi po petih progah: rdeči, rumeni (krožnov eno smer), modri, zeleni in oranžni. Ob progah je 42postajališč. Prvo postajališče za vse proge je Avtobusnopostajališče Velenje. Na vseh postajališčih so informativnetable z voznim redom za posamezno postajališče in karta zoznačenimi progami.Na rumeni progi je interval voženj med tednom v najboljobremenjenih urah na 15 minut (6.00 – 9.15 in 12.00 –16.15). V času, ko je potnikov manj, pa je interval voženjna 30 minut (9.15 – 12.00, 16.15 – 20.00).Med tednom vozi Lokalc z dvema vožnjama dopoldan indvema popoldan tudi v krajevne skupnosti Vinska Gora,Konovo, Hrastovec–Škale in Šentilj. Eden od avtobusovna rumeni progi je prilagojen tudi invalidom in za otroškevozičke. Od 14. decembra Lokalc na rumeni progi vozitudi do Nakupovalnega centra Veleja park. Prav tako selahko z Lokalcem pripeljete do NC Interspar, TUŠ-a, NCMerkur, NC Jager, do pošte, mestnega stadiona, TRC Jezero,Starega jaška, Gorenja (glavni vhod).Na rumeni progi vozi Lokalc ob sobotah od 7. do 14. ure(interval voženj je na 1 uro), v nedeljo pa ne vozi. Na rdečiprogi vozi Lokalc vse dni v tednu po urniku.Od 1. septembra 2008 do 30. novembra 2009 se je z Lokal-36

TRETJI POLČASRUMENA PROGAZELENA PROGA1 1 1 1 1 Avtobusno postajališče Velenje 27 Ljubljanska cesta>> 2 AC Praprotnik 28 Kavče3 OŠ Gorica 29 Križišče Polzela / Arnače4 4 Gorica obračališče 30 Arnače - gostilna5 5 Gorica - trgovina Tuš 31 Sp. Laze 16 6 Predor 32 Sp. Laze 27 NC Interspar 33 Sp. Laze 38 8 Šalek - Skalca 34 Laze9 Poslovni center Efenkova10 Trgovina Hura ORANŽNA PROGA11 11 Pošta 35 Trebuša12 Tomšičeva 36 Zg. Črnova13 13 Tržnica 37 Pirešica14 Tržnica - krožišče 38 Vinska Gora15 Rudarski dom 39 Sp. Črnova pri Mostnarju16 Mestni stadion 40 Vinska Gora17 Stari jašek 41 Pirešica18 Restavracija Jezero 42 Zg. Črnova19 NC Merkur 43 Trebuša20 NC Jager RDEČA PROGA21 Kolodvorska 50 Gorenje - glavni vhod22 Cvetličarna Iris 51 Pesje - HartlMODRA PROGA 52 Pesje - Dom krajanov23 Konovo24 Hrastovec 125 Hrastovec 226 ŠkaleVse proge, razen rdeče se začnejo naglavnem Avtobusnem postajališčuVelenje in so krožne. Rdeča proga je delredne Izletnikove linije. Na postajališčih,označenih z dvema ali več barvnimikrogi, lahko menjate progo.cem peljalo 430.254 potnikov.Vse spremembe, informacije o postajališčih in vozni redi so objavljenina spletni strani www.velenje.si (rubrika V središču – LOKALC2010). Za vse pripombe, pobude in vprašanja sta še vedno na voljobrezplačna telefonska številka Uprave Mestne občine Velenje 080 8809 in elektronski naslov lokalc@velenje.si.Projekt sofinancirajo podjetja in institucije: Gorenje, PremogovnikVelenje, Šolski center Velenje, Komunalno podjetje Velenje, Nakupovalnicenter Veleja park.37

TRETJI POLČASMUZEJ PREMOGOVNIŠTVASLOVENIJEZAHVALAOB SMRTI MOJEGA OČETABERNARDA PUŠNIKASE ZAHVALJUJEM SODELAVCEM V HTZ ESTO INSINDIKATU HTZ VELENJE ZA DAROVANO CVETJEIN IZREČENA SOŽALJA. HVALA TUDI RUDARSKI ČA-STNI STRAŽI IN RUDARSKI GODBI ZA SPREMSTVOOČETA NA ZADNJI POTI.BERNARD PUŠNIKZAHVALAOB SMRTI MOJEGA OČETA SE ZAHVALJUJEM SO-DELAVCEM OBRATA PROIZVODNJA, SINDIKATUPREMOGOVNIKA VELENJE TER VSEM DRUGIM, KISO MI IZREKLI SOŽALJA IN DAROVALI POMOČ.KARMEN STROPNIKIVANNAPOTNIK1888-1960V počastitevslovenskega kulturnega praznikavas vabimo na odprtje razstave delakademskega kiparjaIvana Napotnikav sredo, 3. februarja 2010, ob 13. uriv Razstavišču BarbaraMuzeja premogovništva Slovenije v Velenju.•Nekatera njegova kiparska delabodo na tokratni razstavi javnostipredstavljena prvič.Ljubitelje umetnosti bosta nagovoriladirektor Premogovnika Velenje dr. Milan Medvedin župan Občine Šoštanj Darko Menih.O avtorju in njegovih delihbo spregovorila likovna kritičarkamag. Milena Koren Božiček.S kulturnim programom se bosta predstavilaGordana Hleb in Joži Šalej.Prijazno vabljeni!ZAHVALAOB SMRTI MOŽA IN OČETADARKA KAISERSBERGERJASE ISKRENO ZAHVALJUJEMO SODELAVKAM INSODELAVCEM PREMOGOVNIKA VELENJE, POSEBEJKADROVSKE SLUŽBE, SODELAVCEM PV INVESTA INCENTRA ZIMZELEN V TOPOLŠICI ZA VSE, KAR STESTORILI ZA NAS.HVALA, DA STE BILI Z NAMI, KO JE BILO NAJTEŽJE.ŽENA JOŽICA IN HČERKA NIKA Z MITJEMZAHVALAOB SMRTI MOŽA IN OČETAVIKTORJA LEGNARJASE ISKRENO ZAHVALJUJEMO KOLEKTIVU PREMO-GOVNIKA VELENJE, RUDARSKI ČASTNI STRAŽI INRUDARSKI GODBI ZA IZKAZANO POZORNOST INSPREMSTVO NA ZADNJI POTI.VSI NJEGOVIZAHVALAOB BOLEČI IZGUBI MAMEIVANE BUKOVECSE ZAHVALJUJEM SODELAVCEM V HTZ OUTN RU-DARSKI DEL IN SINDIKATU HTZ VELENJE ZA IZRE-ČENA SOŽALJA TER DAROVANO CVETJE IN SVEČE.CVETKO BUKOVECZAHVALAOB SMRTI MAME SE ISKRENO ZAHVALJUJEM SODE-LAVCEM IN SINDIKATU PODJETJA GOST ZA IZRE-ČENA SOŽALJA, DAROVANE SVEČE IN DENARNOPOMOČ.VIKTOR ANDRIĆ38

Nagradna križankaAVTOR:DUŠANKOVAČIČJUNAKDRSNI MO-TORNI ČOLN ŽIVLJENJSKIZA VELIKE PROSTORHITROSTICIGANINAŠ PESNIK(FRANCE)AMERIŠKIROCKGLASBENIKBON JOVISL. FIZIKČERMELJBARVA IGRAL-NIH KARTNAPRAVA ZAGLAJENJEBLAGAVRHUNSKIŠPORTNIKŽAGA ZAŽAGANJEHLODOV VDESKEOVREDNOTE-NJE ZNANJAV ŠOLIKDORSLIKAIKONENAŠDRAMATIK INPRIPOVEDNIKSMOLEMAJHENRTOŽBIOŠLAKDELPOSODEZDRAVKOČOLIČBIVŠIMETROPOLIT(ALOJZ)TRDNASESTAVINAZEMELJSKESKORJEBRATOVALISESTRINSINPRIŽNICAAL PACINONEONMEJNIKAMENZAPOR(POGOVORNO)NAŠPESNIK(SIMON)AVIONSPOLNAŽLEZA, KIPROIZVJAJAJČECA,JAJČNIKBARIJUMETNIŠKAPODOBAGOLEGATELESAKRTAČAZARIBANJENAJVIŠJIVRHPIRINEJEVPAPEŽEVAPALAČA VRIMUIVANCANKARPEPELASTAPLESENVINSKETRTEKDOR NEMARA LJUDIANGLEŠKIPISATELJFLEMINGDENARNAKAZENCHARLESIVESPOLNJENETESTENINEPONOVNOCEPLJENJE7. ČRKAGRŠKEABECEDEAMERIŠKAIGRALKAARDENSTREHASVETAKITAJSKIPISATELJMAOROČNIVOZIČEKNA DVEHKOLESIHALENKAKEJŽAROČKAIVODANEUMAJHNABRADAZEMELJSKITEČAJSAD OLJKEKARAMBOLTERMINAMER. IGR.(RYAN)BIBLIJSKIPRAVIČNITRPINANTONMAHNIČPOKRAJINANA SEVERUPORTU-GALSKEMISTERIZDELOVALECSUKNANAŠARHITEKTMIHEVCOTOK VKVARNERJURUSSELLCROWEČEŠPLJEVKOMPOTŽENSKEPRSITEKV NARAVINAŠPISATELJ(JANKO)MOŠTVO, TIMZ DREVJEMPORASELSVETKOŠČEK RAZ-BITE LONČENEPOSODEEKSCENTRIKPROSTOR ZAMEJNO ČRTOIGRIŠČAEMILIOESTEVEZOSEBNIZAIMEKBREZALKO-HOLNO PIVOAVGUSTČERNIGOJSTRUPENAAZIJSKAKAČAPTICASELIVKAIZ VEJNAREJENOSKRIVALIŠČEZA LOVCAOTOVRHOVNIKSAMICAORLAGOZDNAPTICA PEVKANAJMANJŠITAROKVISOKASTAVBASLIKARMEŠKONASILNATATVINAŠTEFANOŠEPIZDELOVALECURŽELEZOVOKSIDPESNICA(MAJDA)MAKEDON.DRAMATIK(KOLE)RADENSKINAPIJAČAKRAJEVNASKUPNOSTGORLJIVASNOVJAVOR(LATIN.)PTICA SPLOŠČATIMKLJUNOMNagradna križankaRGP, d. o. o.Geslo napišite na dopisnico in jo pošljitedo 19. februarja na naslov: uredništvoRudarja, Premogovnik Velenje,Partizanska 78, 3320 Velenje.1. nagrada: 5 m 3 peska2. nagrada: 2 m 3 betona3. nagrada: 200 kg TormaltaRešitev nagradne križanke Premogovnika Velenje, objavljene v Rudarju 11/2009, je geslo: »Srečno še petdeset let«.Nagrajenci so Milan Plohl, Velenje, Gregor Fidej, Velenje, in Andrej Krt, Šoštanj. Knjižne nagrade bodo prejeli po pošti. Čestitamo!39

VALENTINOVOGospodje, gospe!Ob praznovanju dneva zaljubljencev povabite vaše drage partnerke, partnerjena svečano kosilo ali večerjo.V prijetnem ambientu ter ob izbrani hrani in vinih vas pričakujemov nedeljo, 14. 2. 2010, v vili Široko in Restavraciji Jezero.VALENTINOV PLESV SOBOTO, 13. 2. 2010, OD 20. URE DALJE VAS VABIMO, DA SVOJEPARTNERJE OB ZVOKIH ŽIVE GLASBE OČARATE S PLESNIMI KORAKIV RESTAVRACIJI JEZERO.Vse dodatne informacije in rezervacije: vila Široko vsak dan razen ob ponedeljkih zaprtood 11. ure dalje 03/5881-030;Restavracija Jezero vsak dan od 9. ure dalje 03/5866-462 ali gsm: 041/873-22540