Januar - Premogovnik Velenje

Naj bo Zimzelen vednozelen!Andreja Štefan Bukovič je vodja Centra starejših Zimzelen v Topolšici. Center je nov, odprt od oktobralani, njegovo vodenje pa je novo tudi za Andrejo. Po poklicu je socialna pedagoginja in je kotsvetovalna delavka delovne izkušnje veliko let nabirala v Šolskem centru Velenje. Med sodelavci indijaki se je odlično počutila in z njimi dobro sodelovala, a je nato vendarle lani sprejela nov izziv. Znjim se je z velikim veseljem, pričakovanjem in upanjem spopadla. Česa iz svoje mladosti se najrajši spomnite?Najbolj so mi v spominu ostala druženja z otroki izsoseščine v času, ko smo bili doma še v Črni na Koroškem.Kljub temu da smo bili še majhni, nismo še hodiliv osnovno šolo, so nas starši pustili, da smo se igrali obreki, se kopali, lovili ribe. Veliko smo se igrali na prostem.Ko se je naša družina kasneje preselila v Topolšico, se pravtako rada spominjam, da smo živeli v povezani skupnosti.Veliko smo se družili s sosedi – starši med seboj, otrocimed seboj, skupaj smo praznovali praznike … Kakšen poklic ste si želeli pri desetih letih?Zelo sem si želela biti učiteljica. To nisem postala, na neknačin pa sem to poslanstvo uresničila drugače. Dolgo sembila zaposlena v šoli, delala sem z mladimi. Nisem jih učilakakšnega predmeta, ampak sem jih skušala naučiti, kakobiti v življenju dober, pošten, izbirati to, kar ti srce poželiin kamor te vodi. Tudi v službi, ki jo imam sedaj, se samazelo veliko učim in učim svoje sodelavce. Kaj delate sedaj in kako ste s svojim delom zadovoljni?Od oktobra sem vodja Centra starejših Zimzelen. Po temkratkem času še ne sodim, ali je bilo dobro izbrano in alije to najboljše zame. Dela je veliko, a mi ni naporno. Prinjem se dobro počutim in se vsako jutro veselim, da gremna delo, da se srečam s sodelavci. Kaže, da smo izbralidobro ekipo. S stanovalci centra se dobro znajdem. Ko22