April - Premogovnik Velenje

FOTO HANSRekordni proizvodnja in kakovost premogastran 4Vloga nadzornika je izredno odgovornastran 13HTZ zbudil pozornost na sejmu Megrastran 24Čestitamo za praznik dela!April 20074številkaIzhaja od leta 1953Č A S O P I S P R E M O G O V N I K A V E L E N J E I N P O V E Z A N I H D R U Ž BAPRIL 2007|1RUDAR

Rekordna proizvodnjastran 4VSEBINA4|Rekordni proizvodnja inkakovost premoga6|Menjava nosilnih vrvi naizvažalni napravi GHH8|Vodstveni pregled sistemaOVQ10|Procesni pristop inizboljševanje procesovVloga nadzornika je odgovornastran 1312|Sodelovanje z lokalnoskupnostjo13|Vloga nadzornika jeizredno odgovorna16|Znamo znanje, ki gaimamo, (tudi) uporabiti?18|Ob prazniku dela odiskriminaciji20|Delo, pri delu, z delom22|Na obisku: Vlado MolnarHTZ na sejmu Megrastran 2424|HTZ zbudil pozornost nasejmu Megra26|Inštitut ERICo za DanZemlje izobražuje27|Uspešen start Karbona28|Inkubator SAŠA za prvirojstni dan30|Še vedno velja – turizemsmo ljudje!Inkubator SAŠAstran 2832|Strokovno sodelovanjedveh muzejev33|Živel ena pika maj praznikdela in klicaj34|Zdravje: Droge – kako jihprepoznati?36|Veliko možnosti zaaktivnosti željneAPRIL 2007|2APRIL 2007|237|Obvestila športnegadruštva

UVODNIKRUDARPOSUŠIMO MREŽE!Je čas, ko se mreža namaka, in je čas, ko se mreža suši. Čas mokre mreže trajapri nas zapovedano petkrat v tednu po osem ur, lahko pa tudi kaj več ali manj.Sušimo pa jo najbolj ob vikendih in praznikih. Pomemben praznik celo praznujemosamo zato, ker smo prej mrežo namakali, in ta je pred nami. Živel 1.maj - praznik dela!Že govoriti o prazniku je pol praznika, čeprav naj bi samo bedaki imeli vsakdan praznik, najrajši pa naj bi o praznikih govorili tisti, ki najmanjkrat namakajomrežo.Lenoba je pač vseh grdob grdoba. Zato lenega čaka strgan rokav, palca beraškain prazen pokal. Tako je pred več leti povedal Valentin Vodnik in se zapisalv spomin in zavest mnogih Slovencev, da smo vzljubili delo.Koliko pa zadeva v popolnosti še drži, je drugo vprašanje. Seveda še vednoradi delamo in se zavedamo, da nas delo rešuje po eni strani revščine, po drugipa dolgočasja, a marsikdo ve, da se je obojega mogoče rešiti tudi na drugenačine.Kljub temu se veselimo, da imamo delo, da lahko gremo na delo, srečamosodelavce, naredimo tisto, za kar v našem podjetju ob vsaki sredini mesecadobimo plačilo.Prav za plačilo - beri denar - pa tudi najbolj gre. To je vedela tudi tista gospa, kije rekla: Zadosti sem lepa, če imam denar!Sedaj, ko imamo evre, že lahko tudi rečemo: Stotak je veliko, ko ga služimo, pamalo, ko ga trošimo. Sicer pa, vse se zmore, če se hoče.Delati, seveda, hočemo, praznujemo pa tudi radi. Radi tudi jemo in tudi nato temo je kar nekaj pregovorov, ki sporočajo vse mogoče. Kdor ne dela, najvsaj je! Tako so rekli včasih in takrat smo za dni, ko smo bili na bolniškem alirednem dopustu, tudi dobili bloke za malico. Ampak to je bilo že kakšnih dobrih20 let nazaj.Potem je veljalo, da brez dela, ni jela. Strinjali smo se, delali smo in jedli. To zaenkratše velja, le da je še malo bolj dosledno. Naša pametna kartica namrečzahteva: »Kdor ne dela, naj ne je,« pomeni pa, da se je treba ob prihodu nadelo prijaviti z njo.Toda ne o hrani, temveč o delu naj bi tokrat tekla beseda, saj praznik, ki je prednami, slavi delo. Tisto, delo, ki krepi človeka. Seveda ga krepi, ga pa tudi obrabljain izčrpava, sicer človek ne bi potreboval počitka.Samo tisti, ki ne dela, ne ve, koliko je vreden in kako pomemben je počitek.Zato naj vam prvomajski prazniki prinesejo pravo sorazmerje počitka in gibanja,zabave in razmišljanja, druženja in samote, da bodo po njih vse stvari postavljenena pravo mesto in se boste dobro pripravljeni za delo točno na mestupri njem znašli tudi vi! Pridite nazaj, ne za kazen, temveč za nagrado. Saj življenjeje lepo tudi zato, ker so v njem tako lepo porazdeljeni delovni in prazničnidnevi. Pa še nekaj. Ne pozabimo vsi skupaj na smisel življenja. Smeh.Dragica MarinšekČasopis Premogovnika Velenjein povezanih družb,april 2007, številka 4IZDAJATELJPremogovnik VelenjeUREDNIŠTVOGlavna in odgovorna urednica:Diana JanežičNovinarka in lektorica:Dragica MarinšekNaslov: Uredništvo Rudarja,Partizanska 78, 3320 Velenje,tel. 03/899-63-96, fax. 03/5869-131e-pošta: diana.janezic@rlv.siUREDNIŠKI ODBORBožena Steiner, predsednica, DianaJanežič, glavna in odgovornaurednica, Dragica Marinšek, lektorica,Pavel Skornšek, Proizvodnja,Branko Mlinšek, svet delavcev,Tomo Lipnik, sindikat, HelenaŠumah, HTZ IPOBLIKOVANJEIvo Hans Avberšek,StudioHTZ IP, d.o.o., Velenjee-pošta: ivo.avbersek@rlv.siTRŽENJE OGLASOVStudio HTZ IP, d.o.o., Velenjekontakt: David Koren, tel. 03/58-71-774, GSM 051-301-634,e-pošta: david.koren@rlv.si;TISKEurograf, d.o.o., VelenjeNAKLADA4000 izvodovMesečnik Rudar prejemajo zaposleniv Premogovniku Velenje inpovezanih družbah brezplačno.DDV po stopnji 8,5%. Poštninaplačana pri pošti 3320.NASLOVNICANa odkopuavtor: HansAPRIL 2007|3

KAJ IN KAKO DELAMOREKORDNI PROIZVODNJA INKAKOVOST PREMOGAV marcu smo odkopali 504.000 ton premoga oziroma 5.613 TJ, kar pomeni najvišjomesečno proizvodnjo, izraženo v energiji v vsej zgodovini PremogovnikaVelenje. V prvem četrtletju smo skupaj odkopali 1.346.035 ton premoga.Prav tako se nadaljuje izredno visokakakovost premoga, saj je bila povprečnakurilna vrednost kar 11,12 MJ/kg.Uspeh je toliko večji, ker pri odkopavanjupremoga uresničujemo sklepzadnje strateške konference, da moramopovečati »čistejše« odkopavanjein zmanjšati odkopne izgube za 5 odstotkovna odkopih s pridobivanjempremoga iz nadkopa (stropa).Načrt čistejšega odkopavanja smouresničili, na drugi strani pa kurilnavrednost kot njegova posledica nipadla več kot 0,5 odstotka. Z boljšimizkoristkom odkopne fronte smo privarčevaliokoli 70.000 ton premoga,na koncu leta pa s tem ukrepom načrtujemopribližno 160.000 ton prihrankaodkopne fronte.TEŽKO PONOVLJIVI -35 BZelo dobri rezultati so bili doseženina 428 metrih odkopne fronte in z rezultatiodkopavanja smo v prvih trehmesecih zelo zadovoljni. Izkop premogasmo presegli za 218.000 tonoziroma skoraj za 20 odstotkov.Še posebej gre zasluga odkopu k.-35B v jami Pesje, ki je največ pripomogelk tem dobrim rezultatom odkopavanja.Sredi aprila smo odkopavanjev jami Pesje zaključili in pričeli z demontažoodkopa. V 167 dneh, kolikorje odkop obratoval, smo na njemodkopali 1.646.793 ton oziroma vpovprečju 9.843 ton na dan. Še posebejdober izkop je bil januarja, insicer 224.153 ton, ko smo sicer imelivelike težave v jami Preloge na odkopuk.-110 A.Takšnih odkopov si lahko le še želimo,kajti v jami je vedno manj lokacij,kjer bi bilo možno odkopati na enemodkopu toliko ton premoga.OBDOBJE PREMONTAŽZelo dober ritem odkopavanja pabodo od sredine aprila zmotile de-APRIL 2007|4

FOTO M. BEŠKOVNIKmontaže in montaže odkopov. Načrtovalismo jih v zaporedju drugo zadrugo od aprila do začetka septembra,ko naj bi v jami spet polno obratovalitrije odkopi.V aprilu bomo po načrtih demontiraliodkop k.-35 B in sredi maja zagnaliproizvodnjo že na odkopu k.-35 C vjami Pesje. V maju bomo zaključili odkopavanjev jami Preloge jug na odkopuk.-110 A, v juliju pa na področjuGaberk na odkopu G1/D na prvemnivoju. Po kolektivnem dopustu bomože pričeli odkopavati na drugem nivojuG2/A in s tem spet dobili polnoodkopno fronto jeseni. V času montažin demontaž odkopov se bo nekolikozmanjšala tudi deponija premoga.Takšen zaporedni vrstni red demontažin montaž, kot ga bomo izpeljaliletos, si lahko samo želimo. Ne smemopozabiti, da je treba pri demontažiin montaži odkopa izgraditi in ponovnovgraditi nekaj tisoč ton opreme.To delo je zelo nevarno in možnostpoškodb pri delu je zelo velika. Zaraditega hitrost pri delu ni primarna,ampak sta potrebni skrb za varnostin kvaliteta opravljenega dela. Če sitorej demontaže in montaže sledijo vtakšnem zaporedju, kot si bodo letos,je to zahtevno delo najlažje opraviti.ZASTOJE JE TREBAZMANJŠATILani smo imeli v jami izredno velikonajrazličnejših zastojev, skupaj jihje bilo kar za 97.000 minut, in če toštevilko pretvorimo v čas delovanjaenega odkopa, to pomeni, da bi odkopstal polovico leta. Letos smo sizastavili cilj zmanjšati zastoje za 5 odstotkov,kar nam v prvih treh mesecihuspeva polovično.Večina teh zastojev gre na račun odkopavanjav G področju na prvemnivoju, ki pa ga zaključujemo konecjulija. Na drugem nivoju pričakujemomanj zastojev zaradi plinskega stanja,ki je lani in letos narekovalo hitrostodkopavanja.Čeprav je letošnji načrt odkopa premogasedaj približno 3.800.000 ton,se že nakazuje potreba po dodatnihkoličinah premoga in menim, dabomo tudi letos pridobili približnoenako količino energije kot lani.Vinko Kotnik,vodja ProizvodnjePROIZVODNJA MAREC 2007odkop načrtovano doseženo +/- % ton na dan-110/A 176.000 201.318 25.318 114,39 9.151-35/B 187.000 212.587 25.587 113,68 9.663G1/D 66.000 71.560 5.560 108,42 3.253Proizvodnja 429.000 485.465 56.465 113,16 22.067Priprave 17.600 18.155 555 103,15 825Skupaj PV 446.600 503.620 57.020 112,77 22.892APRIL 2007|5

KAJ IN KAKO DELAMOFOTO R. PIRNATDel moštva med zasluženim odmoromMENJAVA NOSILNIH VRVI NAIZVAŽALNI NAPRAVI GHHOd začetka obratovanja izvažalne naprave GHH leta 1985 do danes je bilona njej že pet menjav nosilnih prevažalnih vrvi. Sledile so si v letih 1990,1995, 1999, 2003 in 2007.Dosedanje menjave so potekale medprvomajskimi prazniki in so v začetkupotekale štiri dni, kasneje tri dni. Letošnjomenjavo smo planirali in opravilivzdrževalci OUTN – strojni del,bivša Klasirnica, v dveh dneh, 14. in15. aprila.Moštvo za izvedbo remonta menjavevrvi GHH je bilo sestavljeno iz trehekip. Ena je opravila delo v jami nadovozišču, druga v stolpu in odvozišču,tretja pa v strojnici in okolici jaška.Skupaj je poseg opravilo 20 delavcev,od tega trije nadzorniki. V dveh dneh,v soboto (14 ur) in v nedeljo (10 ur),so opravili skupaj okoli 490 ur.Celoten potek dela je bil vnaprej načrtovan,natančno so bile razdeljenevse delovne naloge, zadolžitve inodgovornost za posamezne faze. Izrednopomembna je usklajenost medvsemi tremi ekipami.Zelo pomembne so tudi:- priprava orodja in montažnih pripomočkovter naprav,- natančna montaža prižemk in varovanjavrvi proti pobegu v stolpu instrojnici,- precizna vožnja s strojem,- natančno upravljanje s pomožnimivitli,- pravilna namestitev vrvi in varovanjeproti sukanju v spiralo ali zanko,- v času dela v jašku so ostala dela zunaj,pri jašku in v stolpu prepovedanazaradi varovanja delavcev v jašku.APRIL 2007|6

FOTO R. PIRNATFOTO R. PIRNATZaradi zaščite vrvi pred poškodbami tla prekrijemo z gumo.Pogled z dna izvažalnega stolpa NOPproti vrhuOPIS MENJAVE VRVI- kletki podložimo, vrvi pridržimos prižemnimi sponami v stolpu instrojnici,- eno staro vrv izvlečemo iz veznihpriborov,- navijemo jo s pomočjo stroja na vrvnimagazin na bobnu izvažalnegastroja in nato z njega na kolut na vitlupod stolpom,- enako naredimo z drugo vrvjo,- nato po obratnem vrstnem redu namestimodve novi vrvi,- vpeljemo jih v vezne pribore,- kletki razpodložimo in obesimo navrvi,- sledi izravnava sil v obeh vrveh, kipoteka v več korakih,- poskusne vožnje s postopnim obratovanjemkletk izvajamo najmanj triure, da se vrv prilagodi.V prvih treh tednih uporabe se vrvipodaljšajo od 1,6 m – 3,6 m. Potrebnebodo sprotne korekcije dolžine, izravnavesil v obeh vrveh in ponovneposkusne vožnje.Proizvajalec nosilnih prevažalnih jeklenihvrvi je firma Teufelberger (prejAustria Draht).TEHNIČNI PODATKI VRVI- dolžina obeh vrvi je po 530 m,- premer ∅ 41 mm,- teža 6,3 kg/m,- konstrukcija NF + 6 x 36 = 216 žic,- pretržna sila ene vrvi je 1085 kN,- maksimalno breme 160 kN.Ali po domače:- maksimalna teža materiala je 8 oziroma16 ton,- teža polne kletke ljudi je 5 ton,- pretržna sila obeh vrvi skupaj je 217ton,- varnostni faktor pri prevozu materialamora biti večji od 7,2,- varnostni faktor pri prevozu ljudimora biti večji od 9,1.Uporabna doba vrvi po novih zakonskihpredpisih ni več časovno omejenana 5 let, kot je bila včasih. Sevedamorajo biti izpolnjeni vsi predpisanivarnostni in tehnični kriteriji.Klub temu da je v februarju in marculetos prišlo do povečanja števila počenihžic v levi jekleni vrvi, v nobenemtrenutku ni bila ogrožena predpisanavarnost pri prevozih z izvažalno napravoGHH. Redni in izredni pregledivzdrževalcev in pooblaščene institucijeZAG Ljubljana zagotavljajo strokovnooceno stanja in brezhibnostivrvi.Po zakonodaji je treba imeti vednodve rezervni izvažalni vrvi. Te smovgradili, že prej pa smo naročili nove,ki bodo v obvezni rezervi v prihodnje.Cena obeh vrvi je okoli 17.000 €,obvezni preskusi vzorcev in defektoskopskipregled vrvi stane 3.450 €.Priprava na montažo je okoli 1.200€. Stroški dela pri montaži so okoli9.200 € in ostali stroški 800 €. Skupajje bil strošek menjave vrvi okoli31.650 €.Vsem sodelujočim se zahvaljujem zatrud in odgovoren pristop.Rajko Pirnat, univ. dipl. inž. str.,tehnični vodja Strojne službe jamaAPRIL 2007|7

VSAK DAN SMO LAHKO BOLJŠIVODSTVENI PREGLEDSISTEMA OVQV skladu z zahtevami standardov ISO 9001, ISO 14001 ter OHSAS 18001je bil 6. aprila opravljen vodstveni pregled sistemov ravnanja z okoljem,varnosti in kakovosti ali krajše sistema OVQ.Osnovni namen vodstvenega pregledaje ocenitev rezultatov na osnoviporočil enoletnega dela pri sistemih.Vodstvo nato poda usmeritve za nadaljnjedelo na tem področju. Vse,kar je potrebno zajeti v okviru takšnegapregleda, je vezano na zahtevev standardih, in to so vhodni podatkiza vodstveni pregled. V našem primeruje vodstveni pregled zajel dvanajstpodročij. Vsi odgovorni po procesihso poročali o stanju in doseganju ciljevter izboljševanju pri svojem procesu.KATERA SO TAPODROČJA?Aktivnosti sistema OVQ v letu 2006Aktivnosti so bile: notranje presoje,predhodni vodstveni pregled, zunanjapresoja (redna presoja po standarduISO 9001:2000, obnovitvenapresoja po standardu ISO 14001 inredna presoja po standardu OHSAS18001), odprava ukrepov zunanje innotranje presoje, poročila spremljanjavidikov OVQ, spremljanje doseganjaciljev, izvajanje programov in izrednihrazmer, revizije sistemske dokumentacijepodjetja, izobraževanjapo standardih ISO 9001, ISO 14001in ISO 18001 in prenova procesovPN02/2006. Vse ključne aktivnostiv letu 2006 smo izvajali usklajeno splanom izboljševanja, sprejetim napredhodnem vodstvenem pregledu.Odstopanj ni bilo.Obseg sistema ravnanja z okoljemObseg ravnanja z okoljem je vezanna lokacije, povezane s procesompridobivanja premoga. Obseg tegaprocesa se v letu 2006 ni spreminjal,zato tudi ni bilo potrebnih spremembsistema vodenja, ki bi se nanašale naDamijan Kandutispremenjeni obseg.Komuniciranje (povratne informacijeodjemalcev)V našem primeru gre za proaktivnokomuniciranje. V okviru proaktivnegakomuniciranja z javnostjo je bilo vmedijih v letu 2006 objavljenih 1.057člankov o Premogovniku Velenje zustrezno spremljavo odziva javnosti,»klipinga«. S kupcem premoga jena podlagi vprašalnika (zadovoljstvokupca) podana ocena zadovoljstva,ki je osnova za redno ukrepanje nakoordinacijskih sestankih v okviruHSE.Pregled izpolnjevanja zakonodajnihin drugih zahtevZakonodajne in druge zahteve v podjetjuspremljamo po posameznihpodročjih, za katera so določene odgovorneosebe. Spremembe zakonodajnihin drugih zahtev so prepoznanein vključene v delovanje procesov.Ocenjujemo, da je izpolnjevanje zakonskihin drugih zahtev ustrezno.Pregled stanja izrednih razmerOdziv na izredne razmere smo preverjalis simulacijami po planu simulacijza posamezne organizacijskeenote. V letu 2006 je bilo izvedenih11 simulacij izrednih razmer v okolju.Beležili smo tudi 12 izrednih razmerin večino na okvarah zunanjega vodovodnegain hidrantnega omrežja,eno razlitje nevarnih snovi in okvaročrpalke na iztoku vode iz Velenjskegajezera v reko Pako.Delovanje procesov in izpolnjevanjeciljev (učinek sistema OVQ)Delovanje procesov in izpolnjevanjeciljev je povezano s kazalniki sistema.Pregledali smo ključne kazalnike incilje za leto 2007, in sicer: izdelavaprog, likvidacija prog, vrtanje vrtin,produktivnost odkopne fronte, proizvodnjapremoga, kurilna vrednostAPRIL 2007|8

premoga, zastoji, nezgode, odzivjavnosti do Premogovnika Velenje- pritožbe, odziv javnosti do PremogovnikaVelenje - kliping, količinaodpadkov, poraba energije, porabavode, stroški vode, odpadkov, energijein stroškovna cena premoga. Izporočil organizacijskih vodij in poporočanju odgovornih za procese jerazvidno, da so bili cilji v celoti doseženi.V primeru, ko je prepoznanoodstopanje, so navedeni utemeljenivzroki, ki smo jih upoštevali pri postavitviciljev za leto 2007. Sistem OVQza leto 2006 ocenjujemo kot uspešenin učinkovit.Stanje programov in monitoringovV letu 2006 smo izvajali šest okoljskihprogramov in ti bodo tekli tudi v letu2007. S področja varnosti in kakovostismo izvajali devet programov in vleto 2007 prenašamo pet programov.Kar nekaj novih programov, vezanihna izboljševanje sistema, je bilo lansiranihkot zaključkov vodstvenegapregleda.Rezultati presoj sistema OVQ instanje preventivnih in korektivnihukrepovUkrepov zunanje presoje po standardihISO 9001 in OHSAS 18001 terprehodne presoje po zahtevah standardaISO 14001:2004 (marec 2006)je bilo kar nekaj. Ugotovljene so bile3 neskladnosti, ki so bile v predpisanemroku tudi odpravljene. Podanoje bilo 28 priporočil. Na osnovi priporočilje bilo izdanih 15 ukrepov (3so še v izvajanju). Notranje presojeso bile izvedene skladno s planompresoj v januarju 2007. Kot rezultatnotranje presoje je bilo izdanih 79ukrepov, priporočil ali izboljšav (21korektivnih ukrepov, 56 priporočil in2 izboljšavi). Skozi notranjo presojoso bili preverjeni vsi procesi in zajetevse točke standardov.Spremembe, ki vplivajo na sistemOVQPri izvajanju procesov ni bilo prepoznanihtakšnih tehnoloških, organizacijskihali zakonskih sprememb, ki bivplivale na sistem OVQ. Prav tako seposlovanje podjetja, strategija in strateškicilji niso spreminjali. Tako ostajapolitika kakovosti, ravnanja z okoljemin varnosti nespremenjena. Glede nato, da so bili v celoti izpolnjeni izvedbenicilji za kazalnike procesov, ocenjujemo,da so izpolnjeni tudi okvirnicilji in za leto 2007 ni potrebnih sprememb.Ukrepi predhodnih vodstvenih pregledovUkrepi predhodnega vodstvenegapregleda so bili izvedeni in so ocenjenikot učinkoviti.Predlogi in izboljšave sistema OVQPredlogi in izboljšave sistema so zajetiv aktivnostih vzdrževanja in razvoja.Če jih naštejemo nekaj: izvajajenotranjih presoj, vpeljava dokumentacijepo novem konceptu, usklajevanjesistemov vodenja na nivojuskupine HSE, razvoj portala OVQ invpeljava zahtev varovanja podatkovpo 27001:2004.DOBRA OBLIKA PREVERJANJASKLEPI IN USMERITVEVODSTVENEGA PREGLEDASklepov oziroma usmeritev je kar nekaj,in sicer:- register ukrepov prenove procesovje sestavni del izboljševanja in bovključen v sistemsko dokumentacijo,- vsaka OE postavi relevanten kazalnikstroškov s ciljem zniževanja stroškov,- uveden bo nov koncept dokumentiranosti(SP/SN), potrditev planov,registrov, poročil, komunikacijskeganačrta,- korekcije ciljnih vrednosti za nekajkazalnikov in vpeljava novih programovoziroma nalog za izboljševanjesistema.Damijan KandutiOb koncu vodstvenega pregleda je tehnični direktor mag. Marjan Kolencpoudaril dobro pripravljenost vseh poročil in poročevalcev, ki so spregledom glavnih aktivnosti pokazali, da spremljajo kazalnike na svojihpodročjih in pravilno ukrepajo. Dejal je, da je vodstveni pregled dobraoblika preverjanja stanja in delovanja na posameznih področjih prekcelega leta.Udeleženci vodstvenega pregleda so ugotavljali potrebo po vzpostavitvienotnega spremljanja določenih parametrov, na primer stroškov,uspešnosti pri delu, zastojev. To izboljšanje evidenc in še boljšega obvladovanjapodatkov naj bi nam prinesel projekt celovite optimizacijeprocesov.APRIL 2007|9

VSAK DAN SMO LAHKO BOLJŠIPROCESNI PRISTOP INIZBOLJŠEVANJE PROCESOVVečina zaposlenih v našem podjetju se je že srečala s prenovo procesovoziroma so za njo že slišali. Kot vemo, je leto 2007 leto optimizacije procesov,zato je prav, da si smisel določevanja in kasneje optimiranja procesovpogledamo malo podrobneje.Delo se v podjetjih deli po funkcijahoziroma področjih. Tako imamo vpodjetju množico specialistov, ki seveč ali manj združujejo v funkcijskihenotah. Velika slabost funkcijsko naravnaneorganizacije je precejšnjaizoliranost oddelkov med sabo, karponavadi predstavlja ovire pri koordinacijiin sodelovanju.Ker so viri, ki so na voljo v podjetju,vselej omejeni, prihaja do nezdravegatekmovanja med posameznimifunkcijskimi oddelki za te redke vire.Vsak oddelek teži k temu, da bi prikazalčim boljše rezultate, pa čeprav naškodo drugega oddelka in s tem tudina škodo celotnega podjetja.Težava ne tiči v teh dejavnostih, temvečv poteku procesa. Ključna besedav procesno usmerjenih organizacijahje integracija (tudi učinkovito sodelovanje).Strogo funkcijsko usmerjeneorganizacije velikokrat predpostavljajo,da je ključ za učinkovitost inobvladovanje diferenciacija (težnja krazlikovanju).Zaradi tega se podjetja vedno pogostejepreoblikujejo v procesnonaravnane organizacije. Določenafunkcijska struktura še vedno ostaja,razmišljanje in delovanje pa je procesnoin sistemsko naravnano. Funkcijske1oziroma organizacijske enotene morejo delovati uspešno same,ampak morajo imeti dovolj stikov inustvarjalnega sodelovanja z ostalimiv procesu, saj skupaj prispevajo kuspešnosti podjetja. Slednje prikazujeshema, na kateri oblački med posameznimienotami predstavljajo omenjeneovire oziroma t. im. funkcijskastičišča (priložnosti za izboljšave).Univerzalnega seznama poslovnihprocesov, ki bi veljal za vse organizacije,ni, zato tudi mogoče toliko težavpri začetnem koraku – določitvi procesov.Sedaj popisujemo obstoječeprocese, pri čemer včasih že vidimoidealni proces. Med obstoječimi inidealnimi procesi so priložnosti zaizboljšave, ki zahtevajo svoje vire. Sprocesnim pristopom se ovire medorganizacijskimi enotami zmanjšajooziroma odpravijo.VELIKO VPLIVOV NAAKTIVNOSTIPri določitvi procesov je prvi cilj opredelitizaporedje in medsebojne vpliveposameznih aktivnosti. Najprej definiramodogodek, ki sproži obravnavaniproces. Upoštevati moramo tudi, daso vhodi v en proces običajno izhodiiz drugih procesov. Vidimo, kje je našprispevek v procesu, kje dodajamovrednost in kdo so naši odjemalci.Računamo lahko na razne organizacijske,administrativne pa tudi upravljavskeizboljšave procesa. Tako bodozaposleni gledali ne le na procese, vkaterih sodelujejo, ampak tudi na naslednjeprocese, katerim zagotavljajovhode. Ti brez njihovih kvalitetnihizhodov ne morejo delovati učinkovito.Stroški in koristi procesov morajo bitidosledno in transparentno prikazani,da jih lahko kvalitetno optimiziramo.Torej se zahteva popolnoma drugačenpogled na organizacijo poslovanja,sprememba razmišljanja, delovanjain govorjenja; skratka spremembakulture organizacije.Stara osredotočenost, v kateri prevladujefunkcijska organiziranost, kinavaja na vertikalno miselnost, v okvirukatere so razmejene pristojnostiin odgovornosti, omogoča egoističnoin vase zaprto delovanje funkcij,poudarjena je hierarhija, struktureso toge in težko spremenljive. Priprocesni osredotočenosti so interesiudeležencev usklajeni in razmejeni,olajšana pa sta delovanje in učinkovitostnotranjih odjemalcev.NOVE DEFINICIJEIZBOLJŠANIH PROCESOVZ definiranjem procesa (procesov)še daleč nismo končali, ampak je tole začetek poti k procesni usmeritvi.2Cilj je namreč izboljšanje procesa,kar lahko storimo na več načinov.Najbolj logična in smiselna izboljšavaje optimizacija procesa, pri čemer obstoječproces še podrobneje razčlenimoin analiziramo (analiziramo še posameznenaloge v procesu).Gre za metodično delo, pri katerempresojamo posamezne aktivnosti. Aktivnosti,ki so nepotrebne in negospodarne,izločimo, kar posledično lahkopomeni zvišanje kakovosti in storitvenihkapacitet.Treba pa je upoštevati, da lahko nekateretakšne aktivnosti v procesu služijodrugemu namenu in so mogočevseeno koristne za podjetje (npr. varnost,varovanje okolja itd.). Prav takolahko odkrijemo morebitne odvečneaktivnosti in podvajanja ali nepotrebnaopravila, ki se izvajajo v zankah.Na osnovi rezultatov in ugotovljenegapoiščemo izboljšave ter tako nanovo definiramo izboljšani proces.Zanimiva je tudi teorija preurejanjaprocesov oziroma reinženiring. Pre-APRIL 2007|10

urejanje pomeni zasnovati nove pristopepri procesih, je iskanje novihmodelov organizacije in dela, skratkanov začetek. Če na kratko pojasnimopreurejanje, je treba omeniti nekajnačel, vodil in lastnosti novih procesov,ki pri prenovi vsekakor lahko pridejoprav:- procesi naj bodo čim enostavnejši(jih poenostavimo),- združevanje več nalog v eno (odgovornostza proces),- smiselnost zaporedja nalog – naravnozaporedje (najprej naloga 1in nato 2; morda je možno opravitiobe hkrati),- večja avtonomnost zaposlenih priodločanju (usposabljanje in delegiranje,večrazsežnostna dela),- procesi imajo več različic (glede nasituacijo, zahtevnost itd.),- manj nadzora in preverjanja (opravljase odložen nadzor, ki dopuščamanjše zlorabe v skromnem in omejenemobsegu),- procesi imajo lastnika ali t. im. »managerjaza primere«, ta ima vlogousklajevalca odnosa med kompleksnimprocesom in odjemalci,- delovne enote se spremenijo – funkcionalneoddelke zamenjajo procesnitimi (ljudi iz različnih oddelkovglede na zahteve procesa povežemo),- osredotočenost pri merjenju učinkain nagrajevanju se spremeni – oddejavnosti k rezultatom,- managerji so mentorji in ne samonadzorniki, pomembno je timskodelo.V takšnih procesih se spremenidelo, drugačni so odnosi, spremenijose ljudje, načini merjenja itd.Takšne spremembe lahko dosežemole z induktivnim mišljenjem, tj. da zustvarjalnim eksperimentiranjem generiramomožnosti rešitev in natopreverjamo njihovo gospodarnost terširšo uporabnost. Ključne so povezavein razmerja med poslovnimi procesi,vrednotami in prepričanji, delomin strukturami ter managementom insistemom merjenja.Pri izboljševanju procesov je dobropoznati in uporabljati tudi sistem ozkihgrl. Ta temelji na načelu, da neizboljšujemo vseh stvari hkrati (razentistih izboljšav, ki jih lahko takojuvedemo), ampak v procesu iščemoomejitev – ozko grlo. Najožje ozkogrlo ponuja največjo priložnost, zatose morajo vsi trendi usmeriti na njegovoiskanje v sistemu in odstranitev.Sistem ozkih grl izhaja iz dejstva, daso ozka grla tista, ki določajo obsegin propustnost proizvodnje, kar selahko vidi tudi pri našem proizvodnemprocesu. Nakopljemo lahko, naprimer, toliko premoga, kot je sposobno(prepustno) ozko grlo (npr. verižnitransporter). V podjetju se večkratuporabi prispodoba, ki jo lahko uporabimotudi tukaj: »Proces (veriga) jetako močan, kot je močan njegov najšibkejšičlen«. Kljub vsemu pa vednovelik del uspešnosti temelji na ljudehin njihovih odločitvah, razumevanju,obvladovanju in izboljševanju procesov,ki jih mora podjetje dobro izvajati,da doseže svoje cilje.Mag. Matjaž KamenikUPORABLJENI VIRI:- Ferk, Hans. 1996. Geschäfts – Prozessmanagement:Prozessoptimierung durch die CostDriver–Analyse: Methodik, Implementierung,Erfahrungen. Müenchen:Vahlen.- Hammer, Michael in James Champy. 1995.Preurejanje podjetja: Manifest revolucije vposlovanju. Ljubljana: Gospodarski vestnik(Zbirka Manager).- Radonjič, Dušan. 2002. Sodobni vidiki poslovneekonomije in marketinga. Zbornik MBA.Temelji funkcijskega managementa – Temeljimarketing managementa (MM–1). Maribor:Ekonomsko–poslovna fakulteta, 5–13.- Tavčar, Mitja I. 2000a. Razsežnosti managementa.Koper: Visoka šola za management.- Tekavčič, Metka. 1997. Obvladovanje stroškov.Ljubljana: Gospodarski vestnik (ZbirkaManager).- Ferk, Hans. 2002. Študijsko gradivo za podiplomskištudij MBA. Maribor: Ekonomsko–poslovna fakulteta.- Križman, Vojko in Rajko Novak. 2002. Upravljanjeposlovnih procesov. Ljubljana: Slovenskiinštitut za kakovost in meroslovje.- Kamenik, Matjaž. 2005. Uporaba uravnoteženegasistema kazalnikov s poudarkom nanotranjih procesih v premogovništvu. Magistrskodelo. Maribor: Ekonomsko-poslovnafakulteta.APRIL 2007|11

PODJETJE SMO LJUDJESODELOVANJE Z LOKALNOSKUPNOSTJONa pobudo vodstev Holdinga Slovenske elektrarne,Premogovnika Velenje in TermoelektrarneŠoštanj so se 4. aprila sestali prvi možje tehenergetskih podjetij z županoma Mestne občineVelenje in občine Šoštanj. Tema sestankov je bilasodelovanje podjetij in lokalne skupnosti.Obe energetski podjetji, združeni vHSE, sta močno vpeti v lokalno okoljein se zavedata svoje odgovornostido njega.Na eni strani dajeta kruh velikemudelu prebivalcev Šaleške doline, nadrugi strani pa s svojim delovanjembistveno vplivata na kvaliteto življenjav obeh občinah in tudi širši regiji.Vodstvi Premogovnika Velenje in TEŠse tega vpliva zavedata, in to se odražav sodelovanju obeh družb na različnihpodročjih. Prav o tem je teklabeseda na sredinih sestankih.Najprej so se dr. Jože Zagožen, dr.Milan Medved, dr. Evgen Dervarič indr. Uroš Rotnik sestali z županom ŠoštanjaDarkom Menihom in nato še zžupanom Velenja Srečkom Mehom.Z NADZORNEGA SVETA HSENadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne d.o.o., ki ga je prvič po odstopudosedanjega predsednika nadzornega sveta mag. Andreja Vizjakavodil namestnik predsednika nadzornega sveta mag. Andrej Aplenc, se jena 12. redni seji 29. marca seznanil s tekočimi poslovnimi aktivnostmi družbe,vključno s spremembami Akta o ustanovitvi HSE d.o.o., povezanimi sspremembami poslovodstva družbe in pogoji trgovanja.Nadzorni svet se je seznanil tudi z nerevidiranimračunovodskim poročilomHSE za leto 2006. Družba HSE jeposlovno leto 2006 zaključila s čistimdobičkom 8,6 milijarde SIT, skupinaHSE pa z nerevidiranim čistim dobičkom18,5 milijarde SIT. Nadzorni svetHSE je, skladno z 230. členom Zakonao gospodarskih družbah, soglašals predlogom generalnega direktorja orazporeditvi polovice ostanka čistegadobička HSE v druge rezerve iz dobička,seznanil pa se je tudi z rezultatiposlovanja v družbah skupine HSE vletu 2006. Nadzorni svet ocenjuje, daje družba HSE v letu 2006 poslovalazelo uspešno in jo podpira v njenihnadaljnjih prizadevanjih za uveljavitevna domačem in tujih trgih električneenergije. V tem okviru se je nadzornisvet HSE na seji seznanil tudi zvmesnim poročilom o aktivnostih priprojektu TE-TO Rousse v Bolgariji, kipotekajo po predvidenem načrtu.APRIL 2007|12

Nadzorniki pred izpitom; od leve Peter Bezjak, Bogdan Železnik, Alojz Krajnc, Ivan Hrovat in Ivan Hranjec.VLOGA NADZORNIKA JEIZREDNO ODGOVORNA25. aprila se je končalo letošnje preverjanje znanja nadzornikov. Izpit jeopravljalo 239 nadzornikov, in sicer 142 rudarske, 37 elektro in 60 strojnestroke. Med 20. marcem in 3. aprilom so se razvrstili v petih skupinah naizobraževalnih seminarjih za preverjanje.Vsebina izobraževanja je bila letos sestavljenaiz uresničevanja razvojneganačrta Premogovnika Velenje, kar stapredstavila dr. Evgen Dervarič in mag.Marjan Kolenc, seznanitve s postopkipred sodišči v zvezi z odškodninskimizahtevki in prenehanjem delovnegarazmerja, predavali sta Milojka Gjerkešin mag. Anica Salmič.Sistem ravnanja z okoljem, varnostjoin kakovostjo (zahteve standardovskozi prakso Premogovnika Velenje)so predstavili Damijan Kanduti,Simon Klinc in Irena Podgoršek, varnostnokulturo in politiko skozi navodilain službene naloge podjetja paBoris Potrč in referenti VPD.ZNANJE NI REZULTATENEGA LETAPredsednik izpitne komisije je bil tehničnidirektor mag. Marjan Kolenc, kije vodil tudi komisijo za preverjanjeznanja elektro in strojnih nadzornikov,komisijo za preverjanje znanjarudarskih nadzornikov pa je vodilMarjan Lampret.Mag. Kolenc je najprej poudaril, dapreverjanje znanja zahteva rudarskazakonodaja, in sicer za vse nivoje nadzoradel v jami. V takšni obliki, izpitapred komisijo, ga opravljajo nadzorniki,nižji nivoji pa s pisnim testom.Mag. Kolenc: »Preverjanje znanja jepotrebno. Na nekaterih področjihopažamo velik razkorak med tistim,APRIL 2007|13

PODJETJE SMO LJUDJEPeter Bezjak Bogdan Gregorin Stjepan Blažinakar je zapisano v dokumentih – odprojektov, navodil za delo, sistemskihdokumentov, pravilnikov do zakonodaje– in praktičnim delom v jami. Tonamreč večkrat poteka tako, kot narekujenarava dela.Včasih je težko zapisati vsako pravilotako, da bi se ga v praksi dalo doslednotako izvajati. Cilj preverjanjaznanja je prav v tem, da se vse tistoznanje, ki ga pridobi nadzornik, projektant,jamomerec ali tehnolog, koopravlja nadzorniški izpit, vsako letodopolnjuje in preverja.«Tehnični direktor trdi, da opravljeni izpitni rezultat znanja enega leta, ampakpolitike obrata ali službe in odnosanadzornikov do preverjanja znanja.Konkretno ugotavlja, da nadzorniki izenega obrata ali službe bolje obvladujejosvoje področje kot drugi.Na drugi strani ugotavlja, da nadzornikidoločenega znanja o delovnihpostopkih, ki jih vsakodnevno izvajajo,ali navodilih, ki jih vsak dan upoštevajo,ne znajo predstaviti, izraziti.»Je to posledica straha ali treme, nevem. Presenetilo me je tudi to, da preslabopoznajo področje OVQ – torejokolje, varnost, kakovost – oziromane prepoznajo svoje vloge v teh sistemih.Res pa je, da je področje delanadzornika izredno široko in da jetežko vse poznati v podrobnosti.«Še na nekaj je opozoril! Praksa v zgodovinije bila, da je rudarski tehnikavtomatično postal nadzornik in takšnihje še danes nekaj. »Vsi se ne zavedajoodgovornosti, ki jo imajo kotnadzorniki. Morda smo jim jo premalopredstavili ali pa je od njih nismozahtevali. Vendar je vloga nadzornikaizredno odgovorna. Nenazadnjepredstavljajo oni v eni izmeni najvišjinivo vodenja v jami,« je poudaril tehničnidirektor.IZPIT POTREBEN, TREMAPAČ NEPeter Bezjak, Elektro služba jama,dela kot nadzornik elektro tretjine vjami Pesje dobro leto, sicer pa ima 14let delovne dobe. Letos je bil drugična preverjanju znanja, z njim pa smose pogovarjali pred izpitom.»Občutki so mešani, tudi treme jenekaj, na drugi strani pa sem prepričanvase in v svoje znanje. Pripravena izpit so zajemale izobraževanjev službi, študiranje literature, ki smojo dobili na zgoščenki in si jo izmenjalis sodelavci, doma. Pri uspešnemopravljanju izpita pomagajo, seveda,tudi izkušnje, saj se pri kakšnem vprašanjuspomniš konkretnega primeraukrepanja.«Največji poudarek pri preverjanju jena strokovnem znanju s področja,ki ga nadzornik pokriva, varnosti pridelu zase, okolico in sodelavce. Peterglede na le dve udeležbi pri preverjanjuto obliko težko ocenjuje, je paprepričan, da je lažje opravljati ustniizpit kot pisni.Bogdan Gregorin, Strojna službajama, je nadzornik pri transportu okoli10 let, ima pa 29 let delovne dobe.»Preverjanje znanja za nadzornikeMilenko Simićje potrebno, saj bi sicer naše znanjehitro šlo v pozabo oziroma postalopomanjkljivo. Lahko pa bi bilo v drugačniobliki, in sicer v enem delu sproščenpogovor o strokovnih temah, vdrugem delu pa pisni test.Prepričan sem, da bi vodstvo in različneslužbe s pogovorom z nadzornikidobili dragocene podatke za oblikovanjebolj življenjskih navodil za delo,izboljšanje kakovosti dela v jami, izboljšanjavarnostnih razmer, vse totudi na podlagi izkušenj pri delu, ki jihnadzorniki zagotovo imamo veliko.Izobraževanje pred preverjanjemznanja je vsako leto boljše in prispevak znanju na izpitu. Če k temu prištejemoše izkušnje in kakšen dan študiranjaliterature, bi moralo biti dovolj,APRIL 2007|14

da izpit opraviš. Jaz imam precej zapiskovza leta nazaj, in ti so izhodišče,sproti pa spremljam vse novosti narazličnih področjih. Me pa vsako letobolj daje trema.«Stjepan Blažina, Proizvodnja, je nadzornikna odkopu -25 v jami Pesje.Tokrat se je udeležil 25. in zadnjegapreverjanja znanja, saj ima še enoleto do upokojitve. Kljub tolikokratnemuopravljanju tega izpita je priznal,da je imel tudi letos tremo, zato mu jeodleglo, ko je izpit opravil.»Živci delajo in kdor trdi, da nima treme,ne pove po resnici. Preverjanjaso koristna, ker nas prisilijo, da obnavljamoznanje, preberemo literaturoin smo na tekočem z novostmi. Nisemprepričan, da bi sami od sebe topočeli.Morda bi lahko izpit potekal bolj kotpogovor, pisnega testa pa ne zagovarjam.Izobraževanje pred izpitomje potrebno, le včasih ne zadenepovsem bistva. Letos je bilo zelo dobropredavanje o varnosti in lahko bitemu namenili več časa ter s tem dalipriložnost za razpravo, vprašanja.Glede na to, da se moja delovna dobav Premogovniku končuje, lahko rečem,da se je v četrt stoletja ogromnospremenilo, in to na bolje. Deloviščaso bolj mehanizirana, varnost pri deluje večja, delo je zelo drugačno.Prej smo veliko delali ročno, bilo jeveliko nezgod, pa tudi veliko več nasje bilo za približno enako tonažo premoga.Zdaj nas je precej manj. Na našemodkopu delavcev ne manjka, a v skupiniimam vedno mlajše, in ti bodopotrebovali še leta, da bodo pridobiliizkušnje in da se bodo navadili praveknapovščine.«Milenko Simič, Proizvodnja, je nadzornikokoli 20 let, sedaj pri vzdržbi,prej pa je bil na odkopih. Proti konculeta se bo upokojil.»Vsi, ki pridemo na preverjanje znanja,smo nervozni, čeprav imamo velikoizkušenj pri delu in zagotovo nemalo znanja. Da so preverjanja potrebna,soglašam, lahko pa bi potekalabolj v pogovoru. Verjetno je nervozatudi posledica čuta odgovornostiin tega, da si ne dovolim, da izpita nebi naredil.Znanje nabiram vsak dan pri delu,skozi pogovore z vodji, sodelavci, priraportih, pred izpitom pa se, seveda,še bolj poglobim v snov.Tudi izobraževanje pred izpitom jekoristno, da pridobim nova znanjain obnovim stare podatke. Izkušnjena izpitu veliko pomagajo, saj se obvprašanju postaviš v konkretno situacijoin znaš odgovarjati.Če pogledam 30 let nazaj, lahko rečem,da je sedaj bolje. Mehanizacijaje izpopolnjena, večja je humanizacijadela, včasih smo precej bolj napornoin več fizično delali.Če bi začel znova, pa bi bil še enkratrudar, vsekakor!«Diana JanežičOBVESTILOOd 1. 5. 2007 dalje boste lahko vse zadeve v vezi s kolektivnim zavarovanjem urejali vsako sredo od 12. do 15.ure v sobi 307 upravne zgradbe Premogovnika Velenje.Hvala za razumevanje.Kontroling in notranje računovodstvoOBVESTILO JUBILANTOM 2007Delavce Premogovnika Velenje in povezanih družb, ki so ali še bodo v letu 2007 dopolnili 10, 20, 25 oziroma30 let dela, obveščamo, da lahko preverijo upravičenost do jubilejne nagrade oziroma uveljavljajo morebitnereklamacije, povezane z jubilejnimi nagradami, najkasneje do konca maja 2007 v kadrovski evidenci, NOP, sobaštevilka 14 pri Suzani ŠKORIČ, telefon 6434.Zakon o varstvu osebnih podatkov prepoveduje javno objavljanje osebnih podatkov in s tem tudi objavljanjepodatkov o jubilantih.Kadrovsko socialna službaLAČEN SEM!Imate kakšen predlog, pohvalo, vprašanje, kritiko, idejo, mnenje? Prazensem, napolnite me z izpolnjenimi obrazci, naslovite jih na upravo, sindikatin/ali svet delavcev.Najdete me:- ob prehodu h kopalnicam,- v prezivnici in- na hodniku z nadzorniškimi garderobami.Odgovore boste prejeli v petnajstih dneh osebno, prek sredstev internegaobveščanja ali pa prek zapisnika IO sindikata ali sveta delavcev.Vaš nabiralnik idejAPRIL 2007|15

PRENOS ZNANJAZNAMO ZNANJE, KI GAIMAMO, (TUDI) UPORABITI?V aprilu je potekalo v našem podjetju redno letno preverjanje znanja nadzorno-tehničnegaosebja in najpogostejše vprašanje se glasi: »Kako potekapostopek nameščanja samoreševalnega aparata?«.Za trenutek se kandidat zbere (verjetnose, po govorici telesa sodeč, postaviv situacijo, ko si namešča aparat)in najpogosteje sledi hiter ter odločenodgovor: »Globoko vdihnem in zadržimdihanje, odprem nosilno torbicoaparata, z močnim potegom odtrgamvarovalno plombo aparata, izvlečemdihalno vrečo z dihalno cevjo inustnikom, preverim, če je plomba izvlečena…«Zveni enostavno, kot je enostavnovoziti avto, upravljati VDL, uporabljatipri svojem delu računalnik, govoritiangleško, pa se je bilo vendarle vsegatega treba naučiti.Ob učenju teh in podobnih spretnostismo šli čez kar nekaj faz, ki so podrobnoopisane v različnih teorijahučenja. Ni moj namen tokrat opisovatiteh teorij; namen je samo opozoritina končni cilj učenja: ko smo vproces našega učenja, izobraževanja,usposabljanja ali treninga vložili naštrud in čas (tega za nas ne more storitipodjetje ali kdo drug) želimo, danekaj znamo, da na nekem področjupostanemo strokovnjaki, da počnemonekaj, kar je samo po sebi umevno.Torej znamo varno voziti avto, z VDLzanesljivo prevažati ljudi in materialv jami, s tujim poslovnim partnerjemsproščeno spregovoriti angleško, voditisodelavce, komunicirati in motivirati,brez nepotrebnega oklevanjain spopadanja s teorijo si v pravemtrenutku, na pravi način namestiti samoreševalniaparat.Zakaj podjetje vlaga v izobraževanjePOTREBNA ZNANJAPROCESOPIS DELOVNEGA MESTAPRIORITETESTRATEGIJANAČRTIZOBRAŽEVANJAŽELJE POSAMEZNIKAMOTIVACIJADOBAVITELJIIZOBRAŽEVANJAPRIPOROČILAOBLIKAIZOBRAŽEVANJARAZPOLOŽLJIVAZNANJAUČINKOVITOSTIZOBRAŽEVANJAANALIZAVir: Živa Gorup Reichmann, Načrt izobraževanjaAPRIL 2007|16

svojih zaposlenih in kaj želi dobiti zavloženi denar? Je izobraževanje investicijaali strošek?Vlaganje in trošenje denarja za izobraževanjezaposlenih (za podjetje) nepomeni prav veliko, če ni v skladu scilji podjetja, če ni osredotočeno naključne procese, če ni vodeno in izvedenoprofesionalno in če udeleženciizobraževanj ne vedo natančno, zakajso se izobraževanja udeležili. Otem mora podjetje razmisliti že pripripravi programa, pri izbiri izvajalcain udeležencev.Cilji izobraževanja in usposabljanjamorajo biti jasno definirani in samotako so nam lahko v pomoč najprejpri pripravi načrta in nato pri merjenjuučinkov izobraževanja in usposabljanja.NAČRTOVANJEIZOBRAŽEVANJAPreden pregledamo, kakšni so načinispremljanja in merjenja učinkov izobraževanja,o čemer bomo pisali v naslednjištevilki Rudarja, moramo nekajbesed posvetiti tudi temu, kdo inkaj vpliva na načrtovanje in uspešennačrt izobraževanja.Prav gotovo so to v prvi vrsti vodje. Tiskupaj s sodelavci pripravijo predlogeza izobraževanje, usposabljanje oziromapridobivanje tistih znanj, ki jihskupina potrebuje, da lahko uspešnoopravlja delo.Vpliv na nabor potrebnih znanj imajoopis delovnega mesta in procesi, ki sev nekem okolju odvijajo.Nekatera izobraževanja imajo zaradidoločenih ciljev in strategije podjetjaznačaj prioritete. V okolju, kjer jemožnost izobraževanja prepoznanakot motivacija in spodbuda za uspešnodelo, se v načrt izobraževanjavključijo tudi želje posameznika.Izbor izvajalcev izobraževanja ter oblikaizobraževanja sta odvisna od razpoložljivihznanj in drugih pogojev, kijih ima na razpolago podjetje.Eno izmed pomembnih izhodišč zapripravo novega načrta izobraževanjaje ocenjevanje učinkovitosti izobraževanjapreteklih obdobij.Pri planiranju izobraževanja je torejtreba postaviti zelo konkretne in jasnecilje.Podjetje, ki je vložilo v izobraževanjedostikrat nemajhna sredstva, iz teganaslova pričakuje koristi, kot so: izboljšanjeproduktivnosti in večjoustvarjalnost zaposlenih, večjo skrbza varno in kakovostno delo, manjabsentizma in fluktuacije, večje zadovoljstvoin občutek pripadnosti zaposlenih.Seveda še tako dober načrt in še takojasno postavljeni cilji niso dovolj, če vproces izobraževanja ne vstopajo nadrugi strani tudi motivirani sodelavci.Če niso, potem mirno lahko rečemo,da je izobraževanje strošek.Ko pa v ta proces vstopajo udeleženci,ki vedo, da so tudi sami odgovorniza uspešnost izobraževanja,da so soustvarjalci izobraževanja, zakaterega se morajo tudi potruditi, dabodo svoje znanje prenašali na svojesodelavce, da bodo pridobljeno znanje(po)rabili za lažje in morda manjstresno delo, potem lahko govorimoo izobraževanju kot investiciji.Majda LampretDVA PROMOCIJSKA MEDIJAUprava Premogovnika Velenje je konec marca imenovala projektno skupino,ki bo do konca junija pripravila novo predstavitveno brošuro, prospektPremogovnika Velenje in poskrbela za prenovo spletnih strani.Skupino vodi Božena Steiner, člani paso še Dušan Čižmek, Tatjana Krenker,Matjaž Kovač in Diana Janežič.Premogovnik Velenje je zadnji prospektizdal leta 1995, in ta je že v celotipošel, poleg tega pa se je v družbizgodilo toliko sprememb, da zagotovopotrebuje novo predstavitvenobrošuro.Leta 1997 pa so bile zasnovane prvespletne strani Premogovnika Velenje,ki so ob siceršnjih sprotnih dopolnitvahprav tako po desetih letih potrebnetemeljitejšega pregleda in prenove,tako v skladu z novo celostnografično podobo družbe kot zaradištevilnih sprememb v njej.Oba medija bosta v prvi vrsti namenjenazunanjim ciljnim javnostim znamenom promocije PremogovnikaVelenje in predstavitve njegoveosnovne dejavnosti – pridobivanjapremoga ter vseh drugih dejavnostiin znanj, ki jih združuje v svojih zaposlenih.Ko že pišemo o prenovi naših spletnihstrani, morda v projektni skupininajdemo kakšen izziv tudi iz zapisa,objavljenega v Večeru 12. aprila pravo spletnih straneh www.rlv.si.»Pred natanko desetimi leti so se naspletu pojavile spletne strani rudnikalignita iz Velenja (ki se je takrat žeimenoval Premogovnik Velenje, op.ur.). Desetletje sicer ni veliko, vendarje z internetnega stališča to izrednodolga doba. V tem času se je precejstvari spremenilo in prav škoda je, daskrbnikom ni uspelo zadržati vsebine,ki so jo objavili pred leti.Namesto tega vsa arhivska sporočilain drugi dokumenti segajo do leta2005, dlje nazaj pa ne. Muzej premogovništvane popravi vtisa prve strani.Vse skupaj namreč deluje precej statično,obiskovalci strani pa praktičnone morejo pripisati komentarja.«Diana JanežičAPRIL 2007|17

PRENOS ZNANJAOB PRAZNIKU DELA ODISKRIMINACIJISocialni partnerji doslej niso prepoznali diskriminacije na osnovi spolneusmerjenosti v zaposlovanju in na trgu dela. Program evropske pobudeEQUAL »Partnerstvo za enakost« je pionirsko delo na tem področju.Območna organizacija ZSSS Velenjeje organizirala delavnico na temoUkrepi proti diskriminaciji v zaposlovanju,ki jo je vodila Tatjana Greif,avtorica dveh priročnikov z istim naslovomza sindikate in delodajalce.Program je podprt s sredstvi EvropskegaStrukturnega sklada in MDDSZRS.Slovenski partnerji programa so društvoŠKUC, Združenje delodajalcevSlovenije in Zveza svobodnih sindikatovSlovenije. Priročnika sta na razpolagov tajništvu sindikata, v elektronskiobliki pa tudi na sindikalnem portaluhttp://portal/sites/Sindikat/default.aspx in na spletni strani http://www.ljudmila.org/lesbo/EQUAL/index.htm.ČLOVEKOVODOSTOJANSTVO JETEMELJNA CIVILIZACIJSKAVREDNOTA.Politika enakih možnosti ni sama sebinamen. Realnost sodobnega sveta soraznoliki kulturni vzorci in življenjskislogi.Evropske projekcije kažejo, da bov prihodnje naraščal delež žensk,migrantov, hendikepiranih, starejšihdelavcev, ljudi iz različnih manjšin inranljivih skupin - vsa ta raznolikost bopostala del bodoče delovne sile.Diskriminacija seksualnih manjšinsodi med najbolj tabuizirane, najmanjprepoznavne, prikrite in težko dokazljiveoblike. Seksualna usmerjenost sekot integralni del človekovih pravicobravnava od obdobja po koncu 2.svetovne vojne.Človekove pravice seksualnih manjšinzadevajo tri temeljna področja:dekriminalizacijo homoseksualnosti,zakonsko zaščito pred diskriminacijona osnovi seksualne usmerjenostiter zakonsko priznavanje istospolnihrazmerij in družin. Zato je avtorica vpriročniku predstavila model, uporabenza različne oblike diskriminacijev različnih panogah zaposlovanja, zasnovanna tej vrsti diskriminacije.KAJ JE DISKRIMINACIJA?Diskriminacija pomeni kršitev načelaenakega obravnavanja. Za diskriminacijozato šteje, če je neka osebaobravnavana manj ugodno kakorneka druga oseba. To pomeni razlikovanje,izključevanje, omejevanjeali postavljanje v neenak položaj s ciljem,namenom ali posledico ogrozitiČ R N C I !ali onemogočiti nekomu uveljavljanječlovekovih pravic in temeljnih svoboščin.Je vsakršno negativno razlikovanjena podlagi osebnih okoliščin, kot sospol, starost, rasa, nacionalnost,kulturna različnost, izgled, fizičnaali mentalna oviranost, zakonskistan, seksualna usmerjenost, spolnaidentiteta, verska pripadnost itd., kinekoga postavljajo v neenak položaj,prikrajšajo za enake možnosti ali kakorkoliizključujejo.Prizadene lahko tako posameznikaali posameznico kot tudi skupinoljudi. Vsaka diskriminacija ni le nezaželena,temveč je protizakonita inkrivična ne glede na to, ali je namernaali nenamerna.APRIL 2007|18

Znižuje kvaliteto delovnega življenja,zdravja in počutja delavcev. Dopuščanjeene oblike diskriminacije pomenidopuščanje vseh. Odlašanje inprizanesljivost do nestrpnežev ne koristinikomur, zato si ob kršitvah nikarne zatiskajmo oči.Žrtve diskriminacije potrebujejo jasnosporočilo, da so njihove pravicezaščitene, storilci pa, da so diskriminatornadejanja nedopustna in protizakonita.VRSTE DISKRIMINACIJENeposredna diskriminacija obstaja,če je oseba zaradi osebne okoliščinebila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnihsituacijah obravnavana manjugodno kot druga oseba.Posredna diskriminacija obstaja, čena videz nevtralne določbe, merila aliravnanje v enakih ali podobnih situacijahpostavljajo osebo z določenoosebno okoliščino v manj ugodenpoložaj kot druge osebe.Nadlegovanje je vsako vedenje ali ravnanje,ki ga prizadeta oseba dojemain označi kot nezaželeno. Nezaželenovedenje žrtev ponavadi občuti kotžaljivo, poniževalno ali zastraševalno.Kaj in kakšno je tisto obnašanje, ki jenezaželeno, odloči prizadeta osebasama, ne glede na poglede drugih.Če prizadeta oseba zavrne neko vrstoobnašanja kot nezaželeno, se tosmatra kot nadlegovanje.Nadlegovanje je lahko verbalno, vobliki šal, draženja, izzivanja, namigovanja,zbadljivk, vzdevkov, žalitev,pesmic itd. Lahko je v pisni obliki,prek elektronske pošte, grafitov,plakatov ali slikovnega gradiva.Diskriminatorna navodila so navodila,naj se neka oseba diskriminira.Viktimizacija se zgodi, ko je nekdoobravnavan manj ugodno ali je deležennegativnih posledic zato, kerse je pritožil zaradi diskriminacije aliposredoval dokaze v zvezi zdiskriminacijo.PREPREČEVANJENADLEGOVANJA INDISKRIMINACIJETemeljne osnove za politiko nediskriminacijein enakih možnosti v zaposlovanjuso: Zakon o delovnih razmerjih,Zakon o uresničevanju načelaenakega obravnavanja in EvropskaDirektiva o zaposlovanju.Obstajata dva glavna načina preprečevanjain odpravljanja diskriminacije:politična (zakonodajna) pot inpravna pot.Politična pot pomeni spremembe zakonodaje(ukinjanje diskriminatornein uvajanje zaščitne zakonodaje).Pravna pot pa vodi prek pravosodnegasistema in sodišč na podlagi ustavnega,nacionalnega in mednarodnegaprava.Delavec, ki meni, da delodajalec neizpolnjuje obveznosti iz delovnegarazmerja ali krši katero od njegovihpravic iz delovnega razmerja, lahkood delodajalca pisno zahteva odpravokršitev oziroma izpolnitev svojihobveznosti.Če delodajalec v roku osmih delovnihdni po vročitvi pisne zahteve delavcane izpolni svojih obveznosti oziromane odpravi kršitev, lahko delavec vroku 30 dni od poteka roka za izpolnitevobveznosti oziroma odpravokršitev zahteva sodno varstvo predpristojnim delovnim sodiščem.Vsako reševanje sporov po sodni potije povezano z razmeroma dolgotrajnimipostopki in velikimi finančnimistroški. Zato je pomembno, da delodajalciomogočijo čim bolj učinkovitoreševanje sporov.POSTOPEK ZA MIRNOREŠEVANJE SPOROVV interesu žrtve diskriminacije je, data čim prej preneha. V dobrobit zaposlenihdelavcev pa tudi v interesudelodajalcev je pravočasno in učinkovitoreševanje sporov zaradi diskriminacijeznotraj podjetja, preden bi seprizadeti odločili za rešitev spora posodni poti.Ravno tako je v prid delodajalcu čimprej odpraviti zaviralne faktorje ter setako izogniti sodnim stroškom in denarniodškodnini.Možni so naslednji koraki:- možnost pritožbe žrtve diskriminacije,- razumen pogovor z obema vpletenimastranema,- poskus rešitve problema po mirnipoti,- storilcu je treba dati razločno vedeti,da ima nezaželeno vedenje negativneposledice za žrtev in delovnikolektiv,- doseči je potrebno pomiritev medžrtvijo in storilcem,- izrek opomina storilcu,- opravičilo žrtvi diskriminacije.Študije kažejo, da ima uspešna proti-diskriminacijskapolitika podjetijneposredni vpliv na dobre poslovnerezultate, sproščeno in ustvarjalnodelovno klimo, motiviranost in zadovoljstvoz opravljenim delom, visokostorilnost, kreativnost, inovativnost,nižjo bolniško odsotnost, nizko fluktuacijo,manjše število delovnih sporov,nižje sodne stroške in odškodnine.DRUŽINI PRIJAZNODELOVNO MESTOV zadnjem času se posveča velikapozornost razvoju delovnih mest, kiupoštevajo usklajevanje delovnega inzasebnega življenja.Družini prijazno delovno mesto jetisto, ki upošteva potrebe delavcevizven delovnega časa, na primer skrbza partnerja ali partnerko, nego bolnegapartnerja, skrb za otroke, skrbza starše ali stare starše, porodniškiin starševski dopust. Pri tem je nujnoupoštevati sodobno raznolikost družinin partnerskih razmerij.PRIPRAVNIŠTVOZa novo zaposlene delavke in delavceje zelo pomemben proces uvajanja vdelo. Faza uvajanja je koristna ne leza nove sodelavce, temveč tudi za žezaposleno osebje, saj ponuja priložnostmedsebojnega spoznavanja inprilagajanja ter ustvarjanja kreativnedelovne atmosfere.Uvajanje v delo je obenem dobrapriložnost za ozaveščanje o enakihmožnostih. Prepoznavanje razlik medsodelavci v kolektivu, njihovo poimenovanjein upoštevanje, je neizogibnidel nove etike v zaposlovanju, ki jevse bolj povezana z raznolikostjo delovnesile.Po priročniku Ukrepi protidiskriminaciji o zaposlovanjuza sindikate in zapisih z delavnicepripravil Tomo LipnikAPRIL 2007|19

VAŠE MNENJEDELO, PRI DELU, Z DELOMV naši anketi smo tokrat pobarali nekaj sodelavcev o delu. Ujeli smo jihravno ob tem, ko so prejemali marčevsko plačo. Torej smo jih vprašali, česo zadovoljni s svojim delom, je delo vrednota, so zadovoljni s plačo, pa zdelodajalcem in nenazadnje, če bodo praznovali praznik dela.Halil Paloš, Proizvodnja: »Prej semdelal pri vzdrževanju, odkar sem invalid,pa delam kot črpalec vode v revirju.Z delom sem zelo zadovoljen, želimsi le, da bi mi zdravje služilo. Delomi veliko pomeni, bil sem že tudi dlječasa na bolniškem dopustu, pa semkomaj čakal, da sem bil toliko zdrav,da sem se lahko vrnil na delo.Rad sem med svojimi sodelavci, druženjez njimi mi veliko pomeni in midaje dovolj poguma za življenje. Šekakšni dve leti imam do upokojitve,osemnajst let sem delal v tujini, vsadruga leta pa v Premogovniku Velenje.Premogovnik je dobra firma, žesedaj me skrbi, kako jo bom pogrešal,ko se bom upokojil.Delo je pomemben del mojega življenja,tudi 1. maj bom praznoval, združino bomo šli malo v toplice. Zadovoljensem z vsem, tudi s plačo, čepravbi se kaj večje, seveda, ne branil.Moj moto je, da je treba zadovoljstvopoiskati v tistem, kar imaš.«Bogdan Kristavčnik, Proizvodnja:»Že deset let delam kot rudar na odkopu,svoje delo imam rad in me veseli.Odkar sem zaradi rehabilitacije nogedelal eno leto zunaj jame, sem še posebejrad znova med sodelavci v jami,saj se razumemo 100-procentno.S plačo sem zadovoljen. Že če botako ostalo, bo super, če bo pa kakšenevro več, bo pa še boljše.Prvi maj praznujemo vsako leto, združino gremo na Graško Goro,praznovanje pa pripravi tudi turističnodruštvo Ravne-Pristava, kjer seokrepčamo z golažem, ki ga skuhajodomači lovci, lovec pa sem tudi jaz,potem obiščemo še sorodnike in seimamo lepo. Doma sem v Gaberkah,ki so še posebej lep kraj.«Toni Rajh, Strojni remont HTZ: »Delamv remontni delavnici, z delomsem včasih zadovoljen, včasih pa ne,prav sedaj imamo bolj težko delo.Imam že dvaintrideset let delovnedobe, od tega trideset let pri Premogovnikuoziroma HTZ.S firmo sem zadovoljen, praznik delapa smo včasih bolj praznovali, ker sobili časi bolj, kaj pa vem, recimo, boljdelavski. Na Graško Goro smo včasihredno hodili, zadnja leta pa ne toliko,tudi kakšnih posebnih načrtov za letosše nimam, kakšen piknik pa ver-Mirko BelecHalil Paloš Bogdan Kristavčnik Toni RajhAPRIL 2007|20

Boris Verdnik Marjan Voršnik Osman Aletićjetno že bo.«Boris Verdnik, Elektro služba - jama:»Delam pri montaži jamske opreme,delo je zahtevno, a meni je všeč. Žev srednji šoli sem se odločil za takšnodelo, elektrika me je ves čas veselila,rad delam z njo.Delam že pet let, ves čas v PremogovnikuVelenje, ki je stabilna firma, kjerje vse urejeno, kot je treba, tudi gledeplače se ne pritožujem.Prvi maj bom praznoval v Čateškihtoplicah in se že veselim.«Marjan Voršnik, Proizvodnja: »Pomočnikrudarja na odkopu sem, včasihje delo bolj naporno, včasih manj,pač odvisno od delovnih razmer.Z delom sem zadovoljen, plača pa bilahko bila boljša, tako kot je pred letiže bila. Dobro pa je to, da je plačiloredno. Prav zaradi tega je zame Premogovnikdobra firma.Prvomajske praznike bom preživeldoma, privoščil pa si bom malo športain kakšen izlet v naravo.«Osman Aletić, OUTN: »Sem strežnikmehanizacije, z delom sem najboljzadovoljen, kadar vse poteka normalno,s plačo pa nisem najbolj zadovoljen,ker je življenje vse dražje, plačapa ostaja enaka, kot je bila.Delo mi je vrednota, zato praznikdela praznujem, v prostih dneh bovašla z ženo malo naokrog, v naravo, nakopanje, izlet.«Mirko Belec, Priprave: »Sem rudarskinadzornik na Pripravah, v Premogovnikudelam od leta 1991, z delomsem zelo zadovoljen. Glede na vsosituacijo v Sloveniji je Premogovnikodlična firma, lahko smo srečni, dadelamo v njem.Delo je zame nuja in vrednota, s plačosem zadovoljen. Le tako naprej!Prvi maj bom praznoval, malo s prijatelji,s punco, na kakšnem pohodu,malo ven iz mesta. Mogoče bomonekaj dni celo delali, bomo videli,kakšne bodo odločitve vodstva. Četudibomo kakšen dan delali, bo ševedno ostalo dovolj časa za praznovanje,izlete in razvedrilo.«Dragica Marinšek,foto Diana JanežičDelavke in delavci, upokojenke in upokojenciPremogovnika Velenje in njegovih povezanih družbSIMBOLI SE PRODAJAJOVREDNOTE OSTAJAJOŽIVEL PRVI MAJ!Iskrene čestitke ob prazniku dela.Sindikat Premogovnika VelenjeAPRIL 2007|21

NANAOBISKUOBISKUPOMEMBNO JE SOŽITJEVlado Molnar bo letos izpolnil dvainštirideset let, od leta 2004 je rudarskiinženir in poslovodja v obratu Proizvodnja za področje Jame Preloge, predtem pa je bil rudarski nadzornik.V Premogovniku Velenje se je leta 1985 zaposlil kot rudarski tehnik, po dobrihpetnajstih letih dela pa se je odločil za študij ob delu, ki ga je pred temileti uspešno zaključil.Je zelo komunikativen, tisti, ki ga poznajo, pravijo, da je vedno prijazen, tisti,ki z njim delajo, pa vedo, da ima rad timsko delo in dobre odnose medsodelavci.Ali hranite kakšno stvar iz mladihlet?Iz mladosti hranim predvsem stvari izčasa, ko sem se ukvarjal z atletiko. Toso medalje, diplome, kakšne šprintericein tudi kakšen dres je še shranjen.Katera je bila vaša najboljša ocenav osnovni šoli?Najboljša ocena je bila petka, v glavnemso bile štirice, trojka pa je bilanajslabša.Kdo je na družinski sliki iz vašemladosti?Moja družina: oče, mama, starejši sestri,mlajši brat in jaz.Na kaj pomislite, ko se odpravljatena delo?To je ravno čas, ko tretja izmena zaključujeciklus prejšnjega dne, zatovedno premišljujem o tem, ali je bilodelo opravljeno tako, kot je bilo naročeno,brez nezgod, večjih zastojevali okvar.V mislih pa sem že tudi pri tem, kakoorganizirati delo za dan, ki ga začenjamo,da bodo zastavljeni cilji do-APRIL 2007|22

Vlado letos na Krvavcu ...... in leta 2004 na Triglavu.seženi.Kako bi predstavili svoje podjetjev dveh stavkih?Premogovnik Velenje je eden izmednajbolj moderno opremljenih premogovnikovna svetu, ima jasno zastavljenecilje, pravilno strategijo invizijo.Kakšen poklic ste si želeli pri desetihletih?Če bi me takrat kdo vprašal, kaj bompostal, bi verjetno odgovoril, da bomprofesionalni športnik, atlet.Na koga ali kaj se pri svojem delulahko najbolj zanesete?Najbolj se lahko zanesem nase, potempa na svoje ožje sodelavce vobratu Proizvodnja, zanesti pa se moramtudi na vse, ki kakorkoli sodelujejopri proizvodnji premoga, saj brezmedsebojnega razumevanja ne moremodoseči predvidene proizvodnjeoziroma vseh zastavljenih ciljev.Kaj najraje delate, kadar nič nedelate?Takrat berem knjige, poslušam glasbo,si krepim telo in duha s sprehodiz družino, kolesarjenjem ali z vožnjoz rolerji.Katero besedo bi pripisali sebi: reklamacija,kulinarika, reinkarnacija,rekreacija? In zakaj?Če bi omenil kulinariko, lahko rečem,da sem gurman, čeprav mi ni videti.Sicer pa bom izbral rekreacijo, sajkadar imam čas, smučam, kolesarim,drsam, rolam in še kaj bi se našlo.Kje bi živeli, če bi se vam izpolnilesanje?Že od rojstva sem v Velenju, zato mene mika, da bi živel kje drugje. Tukajmi je dobro.Če pa bi se mi pojavile kakšne sanje,bi jih začel takoj uresničevati. Verjetnopa bi se te sanje ustavile kje obmorju.V kateri kulturni ustanovi vas lahkonajvečkrat srečamo?Največkrat sem v knjižnici, če ne zaradisebe pa zaradi družine, saj vsiradi beremo, povprečno vsak vsajknjigo na teden.Čim več daješ, tem več imaš. Sestrinjate?Se strinjam, vendar v sedanjem časuhitrega tempa življenja ljudje vednobolj gledajo na to, kako bi prejemali,pozabijo pa na to, da je treba tudidajati.Kdo ali kaj vam v življenju največpomeni?Kdo? To je moja družina: žena Marijater hčeri Ines in Tjaša. Kaj? To pa jesožitje, tako v privatnem življenju kotpri delu, in varno delo.Katere so tri vaše dobre lastnosti?Sem komunikativen, zato nimam težavv odnosih z ljudmi, sem vztrajen,saj le redko vržem puško v koruzo, inkot tretje sem sistematičen, vse, česarse lotim, skrbno načrtujem in potemtudi izpeljem.Kaj bi spremenili pri sebi?Če bi kaj spreminjal, bi hotel biti malovečji flegmatik, kajti nekatere stvari,na katere sploh nimam vpliva, me velikokratsekirajo.Moja druga želja pa je, da bi znal večkratv komunikaciji uporabiti pravilozlatega molka, saj vsi ljudje niso sposobnisprejeti resnice.Kateri moto vas spremlja skoziživljenje?Že od mladih let, ko sem se ukvarjal sšportom, me spremlja moto: »Pomagajvsakemu, ki pomoč potrebuje alijo pričakuje, ne glede na to, ali ti bousluga kdaj vrnjena.«Dragica MarinšekAPRIL 2007|23

IZ POVEZANIH DRUŽBFOTO HANSHTZ ZBUDIL POZORNOST NASEJMU MEGRAHTZ je od 27. do 31. marca sodeloval na 20. mednarodnem sejmugradbeništva in gradbenih materialov Megra v Gornji Radgoni. Predstavilse je s programi Sonelex (fotovoltaika), Candex (krmiljenje in nadzor veksplozijskem okolju), Aquavalis (nano filtracija pitne vode), elektro in strojnimiinstalacijami programa ESTO ter ponudbo rudarskih programov incentra za usposabljanje in izobraževanje.Na sejmu Megra je bil letos dan velikpoudarek obnovljivim virom energijein okolju prijaznega pridobivanja energije,zato je projekt velike sončneelektrarne do 1 MW vzbudil primeropozornost. Še toliko bolj, ker je HTZna strehi hale B, kjer je razstavljal,postavil manjšo sončno elektrarno zmočjo 2,35 kW, ki je bila opremljenas prikazovalnikom vseh pomembnihpodatkov.»Na Megri se je HTZ letos predstavilpredvsem z novimi programi, ki jihšele razvijamo, novost pa je bila tudi,da smo se na razstavnem prostorupredstavljali skupaj s HSE Investomin Bisolom iz Velenja, ki proizvajafotovoltaične module. Za to smo seodločili zaradi medsebojnega sodelovanja,in sicer v primeru HSE Investapri projektu velike sončne elektrarne,pri Bisolu pa zaradi uporabe njihovihmodulov pri dosedanjem razvojuprograma fotovoltaike,« je najprejpovedal direktor HTZ IP dr. VladimirMalenković.SONČNA ENERGIJA IMAPRIHODNOSTKot je v nadaljevanju razložil dr. Malenković,je fotovoltaika zelo zanimivopodročje, ki dobiva vedno večjoveljavo v Evropi in svetu. »To je enanajhitreje rastočih panog in njenapovprečna rast v zadnjih petih letih jemed 35 in 40 odstotkov. Zanimivo jetudi, da je v tej panogi povpraševanjevečje od ponudbe. Zahteve EU zazmanjševanje izpustov CO2 so vednovečje in bodo še naraščale. MedAPRIL 2007|24

evropskimi državami, ki namenjajofotovoltaiki največ pozornosti, prednjačiNemčija.«Razvojna skupina v HTZ že dve letidela pri projektu sončne elektrarne inv tem času je pridobila potrebna znanja.V HTZ so se odločili, da ne bodoproizvajalci opreme za te elektrarne,temveč bodo usposobljeni za pridobivanjevseh potrebnih dovoljenj,montažo, vzdrževanje opreme in naprav,izobraževanje ter poprodajneaktivnosti.Začetek projekta predstavlja lanskapostavitev male sončne elektrarne4,5 kW na strehi PV Investa na Staremjašku, od takrat do danes pa sože prodali nekaj manjših elektrarnposameznikom in podjetjem.Sedaj je v ospredju postavitev velikesončne elektrarne moči do 1 MW natravniku med Klasirnico in Velenjskimjezerom in v letu 2008 naj bi bil projektzaključen.Energija, pridobljena v tej elektrarni,bo šla v omrežje, objekt pa ne bonamenjen le pridobivanju energije,temveč bo vzorčni primer in boturistično zanimiv s prikazom pridobivanjaenergije iz sončne svetlobe inz vsemi spremljajočimi informacijamiv zvezi s tem.DO ČISTE PITNE VODE ZNANOTEHNOLOGIJODrugi nov in pomemben projekt, nakaterega stavijo v HTZ, se imenujeAquavalis in je aktualen slabo leto. Pritem HTZ sodeluje z inštitutom za raziskavomaterialov iz Tomska v Rusiji,s katerim so navezali stik lani. Gre zazelo velik inštitut in raziskave nanotehnologijeso le eno od številnihnjegovih področij.Dr. Malenković: »Uporabnost nanotehnologijeje zelo široka, pri tempa gre za postopek, da se kakršenkoli material po posebni tehnologijiobogati z drugim materialom, pričemer se lastnosti prvega materialaizboljšajo. V konkretnem primeru greza to, da se polimerna vlakna »obogatijo«z aluminijevim nano prahom,s čimer se doseže visoka kakovostfiltracijskega materiala, ki omogočafiltracijo delcev do velikosti 10 m-9.To je vrhunska tehnologija in primerljiviz njo sta samo še reverznaosmoza in keramični filtri, ki pa stadražji in zahtevnejši za izdelavo. Nanotehnologijatudi omogoča izvrstnofiltracijo pri bistveno večjih tlakih inpretokih, kar je pomembno za uporabov industriji.«Kakovost filtracije so v HTZ preverilitudi na Kemijskem inštitutu v Ljubljaniin zagotovljena je bila 99,999999- docelo 100-odstotna čistost vode. Ti filtriodstranjujejo vse delce, bakterije inviruse na elektrostatičnem principu.Zelo so primerni za filtracijo vode prizunanji uporabi (pohodniki, vojska), vgospodinjstvih in industriji.Kot je povedal direktor HTZ, Inštitut izTomska išče partnerja za finalizacijo,to je za izdelavo končnega proizvodaiz dobavljenih materialov.V HTZ so izdelali poslovni načrt, kiga je potrdila uprava PremogovnikaVelenje, sedaj pa bodo z zunanjo institucijoopravili kvalitetno tržno analizo.V marcu so sklenili dolgoročnopogodbo z inštitutom iz Tomska inv skladu z njo že dobivajo materiale,poleti pa naj bi končne izdelke žezačeli ponujati v Sloveniji.Za trženje pa bodo morali poiskatitretjega partnerja pri tem projektu,kajti v HTZ tega področja niso sposobniobvladovati.ZA VSAKIM PROJEKTOMSTOJIJO LJUDJENa Megri je bilo po besedah dr.Malenkovića za oba projekta izjemnozanimanje. Za fotovoltaiko zaradidokaj spodbudne politike, ki tudiv Sloveniji motivira uporabnike zasončne elektrarne, za filtracijo vode znanotehnologijo pa zaradi te novosti,ki v Sloveniji, kljub ponudbi različnihsistemov za filtracijo vode, nimaneposredne konkurence.»Ocenjujem, da smo se na sejmu dobropredstavili in dosegli svoj namen,seveda pa nas sedaj čaka izjemno velikodela. Vsi ti programi so povezani zdoločenim tveganjem, saj gre za noveprojekte, ki jih ni mogoče izpeljati čeznoč. Zaradi visoke tehnologije in velikoznanja je dodana vrednost pri tehposlih neprimerno večja kot v večinidrugih projektov, ki smo jih uvajali.Seveda pa brez usposobljenegakadra še tako dobri projekti ne morejoživeti. Sodelavce, ki naj bi delalipri teh projektih, imamo predvidene,se pa s Premogovnikom Velenje dogovarjamotudi o nadgradnji znanj,kajti nekaterih, potrebnih za te projekte,še nimamo. Zato izvajamociljno izobraževanje, da usposobimosodelavce za delo na strojnem inelektro področju, pri načrtovanju profilovbomo sodelovali s Šolskim centromVelenje oziroma MIC-em. Nekajpodatkov o virih, ki jih imamo, inrezervah nam bo prinesel tudi projektcelovite optimizacije procesov.Koliko delovnih mest zagotavljataoba projekta, je težko oceniti, saj greza ciklično delo. Pri zagonu projektafotovoltaike sta potrebni razvojnaekipa, recimo treh sodelavcev, in izvedbenaekipa, ki jo pri nas imamo ssodelavci v ESTO. Ko je sončna elektrarnapostavljena in dela, ne potrebujeveč neposredno zaposlenih.Pri filtraciji vode pa bi v prvi fazipotrebovali okoli 15 zaposlenih,pomembno pa je, da so pri tem projektudela zelo primerna tudi za invalide.Pri projektu velike sončne elektrarnezelo dobro sodelujemo tudi s PVInvestom, ki nam nudi pomoč prizbiranju podatkov in pridobivanjudovoljenj. Tudi zato podpiramo idejopodjetniškega inkubatorja, ki je primerenza pomoč prav pri tovrstnih projektih,«je sklenil dr. Malenković.Diana JanežičAPRIL 2007|25

IZ POVEZANIH DRUŽBINŠTITUT ERICo ZA DANZEMLJE IZOBRAŽUJETudi letos je Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje Dan Zemlje - 22.april - obeležil delovno in s prireditvijo. V dneh okoli Dneva Zemlje med18. in 23. aprilom je potekal tradicionalni okoljski projekt »Odpadek naj nebo samo odpadek«, ki se ga je letos udeležilo okoli 440 sedmošolcev vsehšol iz Velenja, Šoštanja in Šmarnega ob Paki.Projekt je vsako leto namenjenspoznavanju učencev z ravnanjem zodpadki. Cilj izobraževanja je učenceseznaniti z gospodarjenjem z odpadkiv domačem okolju, poudarek pa jena ločenem zbiranju odpadkov, sajlahko tudi mladi v domačih gospodinjstvihs tem načinom mnogo doprinesejok boljšemu okolju.Pri projektu si ogledajo računalniškopredstavitev v domu krajanov v Starivasi, na terenu si ogledajo ekološkeotoke za ločeno zbiranje, iz StareVasi jih pot popelje do podjetja DI-NOS ter na osrednje komunalnoodlagališče z zbiralnico odpadkov.Projekt je zasnovan tako, da ob potispoznajo različne oblike gospodarjenjaz odpadki, kot to prakticiramov Velenju.V sklop projekta sodi tudi naloga- izdelovanje skulptur in izdelkov izodpadne embalaže. Letos mladi ustvarjajona temo »Ko odpadki oživijo«z izdelavo skulptur rastlin ali živali.Najboljši izdelki vseh oddelkov so vprojektu nagrajeni s praktičnimi nagradami.KAKO ČISTE SO VODEŠALEŠKE DOLINEZaključno prireditev drugega projekta»Varujmo in ohranimo Šaleškodolino« smo ob Dnevu Zemlje s soorganizatorjemMedobčinsko zvezoprijateljev mladine Velenje pripraviliv centru Nova 23. aprila, kjer so ustvarjalcinajboljših plakatov v projektuVarujmo in ohranimo Šaleško dolinopredstavili svoje izdelke.Projekt je najstarejši izobraževalniprojekt inštituta ERICo in vsako letovse osmošolce sistematično seznanjas stanjem okolja v Šaleški dolini inokoljevarstvenimi dosežki nekoč indanes. Ker se na okoljskem področjuvsako leto zgodi mnogo novega, jesnov projekta vsako leto aktualnatudi za učitelje in spremljevalce. Vtem šolskem letu so učenci ustvarjaliplakate na temo »Kako čiste so vodeŠaleške doline«. Na plakatih so zrazličnimi likovnimi tehnikami, patudi z besedo prikazali, kakšna so bilavodna okolja naše doline in kakšna siželijo, da so.V preteklih letih smo ob že utečenihprogramih pripravili nekaj novih programovo odpadkih za predšolskeotroke in osnovnošolce prve triade. Vproces izobraževanja vključimo takoključne starostne skupine.V starostni skupini 4 do 6 let malčki žetri leta spoznavajo v igrici zabavnegain zanimivega smetarja Janka Balabanka.Ta ima posode za smeti, kioživé in s katerimi se celo pogovarja.V projektu za učence prvih in drugihrazredov devetletke pa animatorjaodigrata vlogi prijaznih smetarjevin najmlajšim pokažeta, kako lahkoz ločevanjem odpadkov pomagajonaravi in sebi. Projekt smo poimenovali»Otroci znamo ravnati z odpadki«,dogaja pa se ponavadi kar pred posodamiza ločeno zbiranje odpadkovna dvoriščih osnovnih šol. Zadnji dveleti je nov projekt »Grejmo se pametneje«,ki najstarejše osnovnošolceozavešča za varčevanje s toplotnoenergijo in jih animira na skupinskihdelavnicah.Tudi pravilnega ravnanja z okoljemse moramo naučiti in če se to zgodiže v rani mladosti, toliko bolje. Otrociin učenci vseh generacij iz Šaleškedoline so tega znanja deležni že petnajstlet, vsako leto dobivajo nove inaktualnejše informacije, kaj in kakostoriti za lepše okolje. O okolju, odpadkihin smotrni rabi energije ne leda govorijo, v projektih se z okoljskimiproblemi tudi konkretno soočajoin jih spoznavajo v naravi, na terenu.Matjaž ŠalejAPRIL 2007|26

USPEŠEN START KARBONAOd leta 2005 do danes je bilo v Karbonu polno sprememb, saj so postalipovezana družba, se lastninili, pridobili nekaj novih programov in bili obvsem tem v letu 2006 poslovno uspešni.Franci Lenart, v ozadju 6.500 m2 dodatnih površin, ki jih je PremogovnikVelenje sprostil za razvojne programe družbe Karbon.Od leta 2005 do danes je bilo v Karbonupolno sprememb, saj so postalipovezana družba, se lastninili, pridobilinekaj novih programov in biliob vsem tem v letu 2006 poslovnouspešni.Gremo po vrsti! Najprej so se lani vKarbon, ki je bil v 100-odstotni lastiPremogovnika Velenje, prezaposlilištirje sodelavci. Osnovno dejavnost,to je razgradnja izrabljenih motornihvozil, so nadgradili z gospodarjenjemz odpadki za mater in vse povezanedružbe ter jo uspešno izvajali tako zorganizacijskega kot finančnega vidika,zmanjšali stroške za ravnanjez odpadki za Premogovnik na minimumin povečali stopnjo predelaveodpadkov.V drugi polovici leta pa se je Karbonše lastninsko preoblikoval, kar je bilopo besedah direktorja Karbona FrancijaLenarta za štiri zaposlene in 21sodelavcev, ki opravljajo dela zanje, aso zaposleni v HTZ, precejšnja obremenitev.»Dve tretjini leta smo intenzivno pripravljalidokumentacijo za lastninjenjein septembra je bilo podpisanopismo o nameri med Dinosom, SaubermacherjemSlovenija, PUP-om inPremogovnikom Velenje o tem, da seKarbon lastninsko preoblikuje. Novadružbena pogodba je bila podpisananovembra in 29. decembra 2006 sobile spremembe Karbona vpisane vsodni register.«Solastniki Karbona so: po 25,1-odstotnalastnika sta Dinos Ljubljana inSaubermacher Slovenija, PUP ima23,8-odstotni delež, Premogovnik Velenje11-odstotnega in trije zaposleniv Karbonu vsak po 5 odstotkov.To lastninsko preoblikovanje naj biomogočilo večjo dobičkonosnostdejavnosti, produktivno zaposlitevčim večjega števila ljudi iz povezanihdružb Premogovnika ter izraborazpoložljivih in nepotrebnih površinPremogovnika Velenje.SODELOVANJE SSOLASTNIKI JE DOBROVeč solastnikov prinaša koristi, pa tudiveč dogovarjanja. S prejšnjim 100-odstotnim in sedanjim 11-odstotnimlastnikom, Premogovnikom Velenjein HTZ IP, so podpisali 10-letno pogodboo sodelovanju, ki opredeljujedejavnost gospodarjenja z odpadkiin s to dejavnostjo Premogovnik tudizadovoljuje svoje lastniške interese vKarbonu. Ob tem Karbon uporabljaposlovni prostor in najema delovnosilo v Premogovniku oziroma HTZ IP.Lenart: »Saubermacher Slovenija inDinos bosta verjetno svoje poslovneinterese intenzivneje pokazala v drugipolovici leta, ko bodo pripravljenirazvojni načrti Karbona. Sodelovanjes tema solastnikoma pa lahko že sedajocenim kot zelo dobro, predvsemna področju sekundarnih surovin, sajskušamo iskati najbolj optimalne potipredelave odpadkov za doseganječim večjega poslovnega učinka.«Organizacijsko je Karbon postavljentako, da ima skupščino in letos soimeli že dve. Na ustanovni, 5. februarja,je bil za predsednika imenovančlan uprave Dinosa g. Omerza, zadirektorja Karbona pa za štiri leta potrjenFranci Lenart.Na drugi letošnji skupščini 5. aprila paso potrdili poslovno poročilo za leto2006, letni delovni načrt za letos in seseznanili z razvojnim načrtom, ki gabodo dopolnili s poslovnimi in razvojnimiinteresi solastnikov.APRIL 2007|27

IZ POVEZANIH DRUŽBDESETKRATNO POVEČALIPRIHODEKDa so v Karbonu lani res dobro delali,govorijo številke. V enem letu so povečaliobseg proizvodnje za 10 krat.V letu 2005 so imeli 39 milijonov SITprihodkov, lani pa kar 336 milijonovSIT in skoraj 2 milijona SIT dobička.Razgradnjo vozil so tri leta izvajalipod začasno koncesijo, letos februarjapa so skupaj z Dinosom in HTZ zaisto koncesijsko območje dobili petletnokoncesijo. To dejavnost želijoopravljati še naprej na podoben načinkot do sedaj, in sicer v Karbonu poskrbijoza organizacijo, managementin finance, operativno pa ta dejavnostpoteka na območju PremogovnikaVelenje in s sodelavci iz HTZ IP.Kar zadeva odpadke skladno z dovoljenjizbirajo vse odpadke, le za zbiranjeodpadne embalaže, nevarnih inkomunalnih odpadkov so posredniki.Za mestno občino Velenje skladiščijozapuščena vozila.KAKŠNI PA SO NAČRTI?Lenart: »Sedaj iščemo nove programein prihodke ter hkrati ažuriramorazvojni načrt 2008-12, v katerem najbi se novi lastniki aktivno prepoznaliv novih programih.Karbon se pojavlja kot nov akter napodročju ravnanja z nekomunalnimiodpadki v Zgornji Savinjski in Šaleškidolini, z vizijo širjenja tudi na del Koroške,saj predvidevamo, da celjskicenter za zbiranje odpadkov ne bomogel pokriti celotnega območja.V kratkem bodo zaživeli trije programi,in sicer razvrščanje in predobdelavaločenih frakcij odpadkov (plastika,steklo, kovine) za SAŠA regijo,v sodelovanju z družbo ZEOS pripravljamonačrt ravnanja z odpadnoelektrično in elektronsko opremo zato območje, pripravljamo pa še programpriprave umetnih zemljin.V te programe naj bi letos vložili okoli150.000 € investicijskih sredstev. Delbo sredstev Karbona, del pa iz odstopljenihsredstev HTZ IP, saj bodo delovnamesta namenjena tudi za invalide.Pri programu razgradnje motornihvozil smo naredili korak dlje in oddaliponudbo za izvajanje koncesije sceno 0 €, kar pomeni, da bomo izpadprihodka v višini 0,008 € na kilogramteže vozila nadomestili z racionalizacijodela in boljšo prodajo sekundarnihsurovin.«V Karbonu razmišljajo o nadgradnjiprogramov s centrom za razvrščanjein predobdelavo nekomunalnih odpadkov,pripravo alternativnih gorivin reciklažo gradbenega odpada. Laniso program za peletiranje lesne biomasepripeljali do idejnega projektain investicijskega elaborata in po potrditvinaj bi letos zaživel. Za investicijonameravajo črpati sredstva iz strukturnihskladov in bančni kredit, imajopa tudi ponudbe tujih investitorjev,saj je zanimanje za uporabo lesnebiomase veliko.NOVA DELOVNA MESTAPri obstoječih programih načrtujejo,da bodo pri razgradnji motornih vozilže v maju zaposlili 3 delavce, in sicers trga delovne sile, saj morajo zmanjšaticeno delovne sile. Iz HTZ IP bodozaposlili 4 delavce pri ravnanju z odpadnoembalažo in ločenem zbiranjufrakcij, pri programu priprave umetnihzemljin pa načrtujejo 6 novih zaposlitev.Kadrovsko se bodo krepili, kolikorse da s sodelavci iz povezanih družb,sicer pa tudi s trga delovne sile, kjer jeta tudi do 50 odstotkov cenejša, saj njihoviprogrami imajo majhno dodanovrednost.Diana JanežičINKUBATOR SAŠA ZA PRVIROJSTNI DANSkoraj za prvi rojstni dan si je družba PV Invest podarila veliko obveznostin nalogo: s 14. sopodpisniki pisma o nameri je položila temeljni kamen zaustanovitev regionalnega podjetniškega inkubatorja SAŠA.Pismo so 3. aprila v prostorih Medpodjetniškegaizobraževalnega centrapodpisali direktorji družbe PVInvest, Šolskega centra Velenje, TehnoCentraUniverze v Mariboru, rektorUniverze v Mariboru, direktoricaSavinjsko-šaleške območne razvojneagencije ter župani oziroma predstavnikidesetih občin regije SAŠA.Pred podpisom pisma o nameri ježupan Mestne občine Velenje SrečkoMeh izrazil veliko zadovoljstvo nadtakšnim sodelovanjem in povezovanjemlokalnih skupnosti, gospodarskihdružb in izobraževalnih institucijter poudaril pomen podjetniškega inkubatorjaza Velenje in celotno regijoSAŠA.O projektu sta več spregovorila direktordružbe PV Invest, Drago Potočnik,ki je bil pobudnik projekta inpodpisa pisma o nameri, in dr. EvgenDervarič, direktor Premogovnika Velenje.Premogovnik Velenje je PV Investustanovil lani med drugim pravz namenom, da bi družba spodbujalapodjetništvo in uresničevanje podjetniškihidej.Zbrane je nagovoril tudi rektor Univerzev Mariboru, prof. dr. Ivan Roz-APRIL 2007|28

Dr. Evgen Dervarič je dejal, da je bilPV Invest ustanoviljen med drugimprav z namenom, da bi družba spodbujalapodjetništvo in uresničevanjepodjetniških idej.Del podpisnikov pisma o nameri - tretji z desne direktor PV Investa Drago Potočnik,ki je prepričan, da bodo z ustanovitvijo inkubatorja ponudili priložnostvsem, ki imajo denar, ideje in možnosti, da te potenciale izrabijo, in jim nudiliustrezno pomoč.man, ki je poudaril, da Univerza žedolgo ni več le izobraževalna in raziskovalnainstitucija, temveč je soodgovornatudi za razvoj regij.PODJETNIKI,GOSPODARSTVO, ZNANJEV družbi PV Invest so v sodelovanjus Tovarno podjemov razvili projektnoidejo mrežnega regionalnegapodjetniškega inkubatorja v regijiSAŠA. Zanjo pomeni razvijanje ideje,ustanovitev in delovanje inkubatorjauresničevanje osnovnega poslanstvadružbe, to je postati eden izmed vodilnihpospeševalcev razvoja podjetništvav regiji.S podpisom pisma o nameri, ustanovitvijo,organizacijo in delovanjem inkubatorjaželijo spodbujati in delovatiza podjetništvo, postati pomembenspodbujevalec podjetništva v regiji,pri čemer vidijo dolgoročno možnostrazvoja mreženja inkubatorjev regijeSAŠA z drugimi regijami.Ključni dejavnik uspeha pri razvojuideje bo sodelovanje javnega in zasebnegasektorja, podjetnikov, znanjain gospodarstva, vpetost inkubatorjav regionalno okolje, povezovanje spartnerskimi institucijami znanja terrazvojno usmerjenimi podjetji. Končnicilj projekta in obveza partnerjevpa sta razviti inkubator v dobroorodje za razvoj podjetništva v regijiSAŠA.KLJUČNE NALOGEPARTNERJEVPV Invest bo kot pobudnik in nosilecprojekta prevzel odgovornost zavodenje projekta vzpostavitve regionalnegapodjetniškega inkubatorja.Inkubator bo ustanovljen kot samostojnaneprofitna pravna oseba, ki jobo družba kot nosilni partner soustanovilaz drugimi ključnimi interesnimiudeleženci in k sodelovanju pritegnilatudi druge partnerje iz zasebne injavne sfere.Občine bodo sodelovale pri umeščanjuinkubatorja v prostor ter njegovovpetost v celotno regionalno podpornopodjetniško okolje. Zagotovile mubodo aktivno podporo pri uveljavitvinjegove vloge v SAŠA regiji. Prav takobodo aktivno podpirale inkubator nanacionalni in evropski ravni.Šolski center Velenje bo sodelovalpri promociji podjetništva med mladimiter pri prenosu znanja iz izobraževalnein raziskovalne dejavnosti vpodjetniško prakso. S sodelovanjempri projektu bo spodbujeno tudi širjenjeraziskovalnih kompetenc šolskegacentra, ki bo omogočilo ustanavljanjespin-off podjetij ter aktivno povezovanjez gospodarstvom pri prenosuznanja in tehnologij.TehnoCenter Univerze v Mariborubo sodeloval pri povezovanju inkubatorjaz Univerzo v Mariboru insvetoval o upravljanju z intelektualnolastnino za potrebe inkubatorja, inkubirancevin zainteresiranih podjetij vregiji SAŠA.Pismo o nameri je temeljni kamen zainkubator, podpisniki pa so si zastavilitudi konkretne cilje.Tako želijo še letos pridobiti 5.000 m2opremljenih prostorov za inkubatorskodejavnost na različnih lokacijahv regiji SAŠA, izdelati celovit marketinškinačrt in ga izvajati za ustvarjanjepozitivne klime za ustanavljanjenovih inovativnih podjetij v regiji, začetiz izvajanjem intenzivnega podjetniškegausposabljanja, svetovanjain storitev mreženja za najobetavnejšepodjetniške ideje v regiji ter nuditistrokovno pomoč pri zagonu novegapodjetja in njegovem vključevanju vregionalni inkubator.Dolgoročni cilj je inkubiranje vsaj 30novih inovativnih podjetij v petih letih.Diana JanežičAPRIL 2007|29

IZ POVEZANIH DRUŽBFOTO HANSŠE VEDNO VELJA – TURIZEMSMO LJUDJE!23. decembra lani je vodenje TRC Jezero in Muzeja premogovništva Slovenijeprevzel Aleš Dremel. Je Velenjčan, ki mu je mar razvoj kraja, ki se jepreizkusil v jami, komerciali in turizmu in ki je sedaj na delovnem mestu,kjer bo vse te izkušnje lahko oplemenitil.Aleš Dremel, univ. dipl. inž. rudarstva,je prvo desetletje delovne dobe pridobilv Premogovniku Velenje, natopa pet let delal v ERI, d.d., in se je takolepredstavil: »Po pripravništvu jebilo moje prvo delovno mesto v študijskemoddelku, ki je imel sedež naStarem jašku. Torej poznam rudarskostroko in prizadevanja Premogovnikaza rekultiviranje poškodovanih površin.S konceptom razvoja TRC Jezerosem bil seznanjen tudi kot sodelavecERE, ki je družbenica tega podjetja.Tako mi področje sedanjega delovnegamesta ni neznanka.«V Premogovniku Velenje je delal tudina komercialnem področju, in sicerpri trženju komercialnega premoga,rudarskih gradbenih programov in zaščitnihsredstev. Z ukinitvijo prodajekomercialnih vrst premoga za širokopotrošnjo zaradi previsoke vsebnostižvepla se je bolj usmeril v trženje rudarskihgradbenih programov in plodteh začetkov je danes podjetje RGP.Nov izziv je kasneje našel v komercialiERE in sodeloval je tudi v projektnemtimu razvoja TRC Jezero. Zdaj je postaldirektor tega podjetja in se neposrednozačel ukvarjati s turizmom.V pogovoru je večkrat poudaril, dazanj še vedno velja stari slogan Turističneorganizacije Slovenije »Turizemsmo ljudje«. Še tako bogate naravnelepote, zgodovinski spomeniki in znamenitostisame po sebi ne omogoča-APRIL 2007|30

jo zaslužka v turizmu. »Velik dosežekje privabiti gosta oziroma pritegnitinjegovo pozornost, a to je šele začetek.Treba ga je prijazno sprejeti, postrečiin se z vso ponudbo potruditi,da bo ostal dalj časa in da bo še prišel,«je prepričan Dremel.UREDITVENI NAČRT TRCJEZEROPodjetje TRC Jezero je v lasti šestihdružbenikov, ki imajo vsak po 16,6-odstotni lastniški delež. Solastniki so:Premogovnik Velenje, Gorenje, ERA,MO Velenje, Vegrad in BTC Ljubljana.Na zadnji skupščini TRC Jezero6. aprila je bil potrjen nov razvojniprogram območja, ki sega vse odŠkalskega jezera, prek IEMIC-a in območjaob Velenjskem jezeru.Center že od leta 1991, ko so bilizgrajeni Bela dvorana in teniška igrišča,dopolnjuje svojo ponudbo. Žeuveljavljenim objektom – športnimigriščem, prireditvenemu prostoru,kampu in čolnarni – naj bi se v dvehletih pridružile nove vsebine, in sicerprireditveni prostor, sprostitveno-zabaviščnipark, mestna plaža in kopališčeob jezeru, jezerska marinain čolnarna ter v naslednjih fazah šeolimpijski bazen.Aleš Dremel: »Za naštete nove objekteimamo znanega vsaj enega investitorja,to je BTC Ljubljana za sprostitveno-zabaviščnipark, in v TRC upamo,da bo projekt podprla tudi država zEvropskimi razvojnimi sredstvi.Precej smo spremenili koncept družinskegaparka, ki smo ga poimenovalitudi Pikina dežela. ERA je odstopilaod investicije, zato bomo površinonekdanjega Turističnega jezera, nakaterem je spomladi MO Velenjeuredila drenažo, spremenili v velikprireditveni prostor, ki bo po velikostiedinstven v Sloveniji.Na MO Velenje bomo v kratkemorganizirali razpravo o tem prostoruin nanjo povabili vse zainteresiranestranke. Ideja je, da bi prostor uredilis potmi in klopmi za obiskovalce,paviljonom za glasbene prireditve,sedeži za poslušalce, javnimi sanitarijamiin še čem, vsebinsko pa naj bi natem prostoru potekale že uveljavljenemnožične prireditve (Pikin festival,srečanje podjetij, društev, festivali,koncerti …) in druge.Bolj želimo izrabiti velike vodne površinein v ta namen nameravamopridobiti status športnega jezera zaVelenjsko jezero. To pomeni, da bi nanjem poleg jadranja lahko organiziraliomejeno športno dejavnost, kot soatraktivne vodne igre, smučanje navodi, vodni skoki in druge. Ta dejavnostbo nadzorovana in pri njej želimosodelovati z domicilnimi klubi,ki izvajajo dejavnosti vodnih športov(Klub vodnih športov, Rafting klub,Potapljaški klub, taborniki in podobnimi).Če želimo privabiti v to območje večgostov in jih zadržati kakšen dan alidva, je povsem na mestu tudi razmišljanjeo prenočitvenih zmogljivostih.Hotel naj bi umestili med restavracijoJezero in naselje Kunta kinte.«Vse našteto naj bi v TRC Jezero zraslov dveh ali treh letih, če bodo, seveda,izpolnjeni določeni pogoji. Predvsemmorajo ob družbenikih TRC Jezeronajti še druge investitorje oziromapridobiti sredstva iz strukturnih skladovEU.Okvirni načrt prireditev, ki se bodo letosodvile ob Velenjskem jezeru, je žeznan. V začetku junija bo Mercatoriada,cel sklop junijskih prireditev (koncerti,Noč ob jezeru) pa bo sklenilpiknik ob dnevu rudarjev 30. junija.Vse načrtovane aktivnosti je, seveda,treba tržiti, in za to si bodo prizadevalivsi, ki pri izvedbi prireditevsodelujejo. Podjetje TRC Jezero imale enega zaposlenega, to je direktor,ima pa več partnerjev za izvedboprireditev. Gostinske storitve tržijoskupaj z GOST-om v restavraciji Jezeroin lokalih ob športnih igriščih,vsebino centra ponuja in privabljagoste GOST-ova turistična agencija,za organizacijo velikih prireditev sepovezujemo s podjetji, ki se s temukvarjajo. Če nam bodo letos projektiuspeli, se bomo v prihodnje moralitudi kadrovsko okrepiti, da bomo lahkodejavnosti ndgrajevali.PODZEMNI GARDALANDPonudbo TRC Jezero dopolnjujeMuzej premogovništva Slovenije, aliobratno, in ta muzej je po mnenjuAleša Dremla poleg, na primer Velenjskegagradu z muzejem, TermTopolšica, smučišča Golte, eden najpomembnejšihproduktov Šaleškedoline, ki omogoča, da turist v temokolju ostane več kot en dan.»Z zapiranjem slovenskih premogovnikovbo muzej pridobival opremo, kijo bo treba restavrirati in predstavitiobiskovalcem. To je bil tudi razlog, dasmo 6. aprila podpisali s Tehniškimmuzejem Slovenije sporazum o poslovno-tehničnemsodelovanju.Za razvoj muzeja je pomembno tudito, da je letos dobil matično številkoin je odslej vpisan v register slovenskihmuzejev, s tem pa bo tudi boljV severozahodnem delu Velenjskega jezera je postavljen splav, na kateremnaj bi gnezdila navadna čigra, ki je v Sloveniji skoraj iztrebljena.APRIL 2007|31

IZ POVEZANIH DRUŽBprepoznaven.V tem trenutku smo v fazi pridobivanjastatusa kulturnega spomenikalokalnega značaja, ki ga mora potrditimestni svet MO Velenje. Zavodza varstvo kulturne dediščine v Celjuje na mestni svet MO Velenje podalpredlog za razglasitev kompleksaStarega jaška za kulturni spomenikv občini Velenje. Na ta način se nambodo odprle možnosti za kandidiranjeza nepovratna sredstva,« naštevaDremel.Muzej bo sicer 3. julija letos zabeležil8 let delovanja, kar ni veliko, a bo pobesedah Dremla treba nekatere sceneže obnoviti ter nekatere rudarskestroje restavrirati. Muzealska strokanamreč zahteva prikaz tehničneopreme v avtentični obliki brez manjkajočihali poškodovanih detajlov.Z obiskom so v muzeju zadovoljniin tudi obiskovalci so z muzejsko ponudbo,saj do sedaj med pripombamiobiskovalcev, zbranimi v petih debelihknjigah »pritožb in pohval«, nisonašli slabe besede.Diana JanežičSTROKOVNO SODELOVANJEDVEH MUZEJEVMuzej premogovništva Slovenije in Tehniški muzej Slovenije sta 6. aprilasklenila sporazum o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju. Obtej priložnosti so v velenjskem muzeju odprli tudi razstavo mineralov s Pohorja,ki bo na ogled do konca junija.Sporazum sta v imenu obeh muzejevpodpisala direktor PremogovnikaVelenje dr. Evgen Dervarič in direktorTehniškega muzeja Slovenije dr.Orest Jarh. Interes Premogovnika Velenjekot lastnika Muzeja premogovništvaSlovenije je ohranjati tehniškozgodovino slovenske rudarske in premogovniškestroke, Tehniški muzejSlovenije pa mu pri tem lahko ponudistrokovno pomoč.Tako bo sporazum obe instituciji povezalv dolgoročnem medsebojnemsodelovanju pri pridobivanju in restavriranjumuzejskih eksponatov,urejanju muzejskega gradiva in organiziranjutematskih razstav. Tehniškimuzej bo velenjskemu nudil strokovnopomoč in mentorstvo pri pridobitvistrokovnega izpita za kustosatehniške dediščine. Muzeja naj bi tudikandidirala na razpisih za dodelitevsredstev iz naslova ohranjanja tehniškein kulturne dediščine v Slovenijiin Evropski uniji.Podpisu sporazuma je sledilo odprtjerazstave Minerali Pohorja, ki bo vkopalnici muzeja na ogled do koncajunija. Razstavo sta postavila ZmagoŽorž in Vili Podgoršek, več kot dvajsetlet ljubiteljska zbiralca mineralovSporazum sta podpisala direktor Premogovnika Velenje dr. Evgen Dervarič(desno) in direktor Tehniškega muzeja Slovenije dr. Orest Jarh.in fosilov, tudi pisca več strokovnihčlankov in soavtorja knjig o mineralihSlovenije.Na razstavi v Muzeju premogovništvaSlovenije so predstavljeni minerali,najdeni v kamnolomih okoli Cezlakain Oplotnice, in to je prva razstava iztrilogije, ki bo obiskovalcem velenjskegamuzeja predstavila mineralnobogastvo slovenske Štajerske. Drugarazstava nosi naslov Mineralno in fosilnobogastvo Kobanskega, SlovenskihGoric in Haloz, tretja pa MedSavo, Sotlo in Savinjo.Diana JanežičAPRIL 2007|32

ŽIVEL ENA PIKA MAJ PRAZNIKDELA IN KLICAJ»Delati ali ne delati?« se verjetno sprašuje le tisti, ki ima delo in ki se mu gane ljubi opraviti. Tisti, ki bi rad delal, seveda takšno delo, ki prinaša plačilo,te dileme ne pozna. Delati, seveda, delati!Pogovarjata se šefa oddelkov ineden vpraša: "Zakaj so vsi tvojidelavci vedno točno, največkratpa celo predčasno v službi?""Zato ker imam zaposlenih 20 delavcev,parkirnih prostorov pa imamosamo 15."Uslužbenec dopoveduje šefu: "Čemi že ne morete povišati plače,mi jo vsaj bolj pogosto izplačujte!"Možna sta dva odgovora. Šef pravi:"Zaradi vaše sposobnosti sem sklenil,da vas bom odstopil naši konkurenci!"Ali pa šef uslužbenca pohvali: "Vi steeden naših najboljših delavcev. Nevem, kako bi brez vas. No, od prveganaprej bomo vseeno poskusili."Lojze je v službo prišel šele nekaj poenajsti uri in šef ga je poklical v pisarno.Lojze se je opravičil za zamudo:"Moja žena je imela težaven porod!""No, če je pa tako!" je rekel šef, "bovapa popila kozarček žganja!"Čez mesec dni je Lojze ponovno prišelprepozno v službo. Moral se jespet oglasiti pri šefu in opravičil se je:"Moja žena je imela težaven porod.""Mar je vaša žena morski prašiček?"se je zadrl šef "Ne, babica je v mestniporodnišnici!"Direktor podjetja je k sebi poklicalPoldeta in mu rekel:"Če ne bi takopogosti pili, bi vas predlagal za šefaoddelka!""Nič hudega, gospod direktor. Ko sempijan, se počutim kot šef!"Šef kritizira kurirja podjetja: "Celo uroste potrebovali, da ste v poštni nabiralnikodnesli eno samo pismo!"Pet pisem!" se oglasi kurir."Šef, prosil bi vas za povišico!""Kaj s tem denarjem, ki ga dobite, nevzdržite do konca meseca?""Ne. Prej se je še dalo, odkar mojažena ve, koliko zaslužim, pa ne greveč!"Po več letih se srečata znanca."Kje si bil za praznike?""V Portorožu, v hotelu Metropol.""Oho, in kje boš poleti?""V hotelu Metropol.""No, no, kje pa delaš, da si lahko toprivoščiš?""Natakar sem v hotelu Metropol."Mož in žena sta odšla peš na izlet.Med potjo je mož rekel ženi: "Draga,tale tvoj klobuk ti pa nič ne paše na glavi.Sicer pa tudi ni po mojem okusu!""Saj vem, da ni. Če bi hotela, da bi bilopo tvojem okusu, bi si morala dati naglavo zaboj piva!""Slišala sem, da je tvoj oče na počitkuv gorah!" je soseda rekla dvanajstletnemuPrimožu."Ne, narobe ste slišali. Z njim je tudimama!"Tone vpraša prijatelja: "Ali si med izletomna Norveškem videl tudi fjorde?«"Ja, čeprav so bili izjemno plašni!"Moški na vaški poti pobira konjske fige."Kaj vam pa bodo?" vpraša turistka."Dal jih bom na jagode.""Jaz pa na jagode vedno dajem sladkorin smetano."Zbrala Dragica MarinšekZveza svobodnih sindikatov Slovenije, območna organizacija Velenje, vabi ob 118-letnicipraznovanja praznika dela v torek, 1. maja, na prvomajsko srečanje na Graški Gori.PROGRAM11.00 - kulturni program, slavnostni govornik bo Franc Dolar, predsednik Sindikatadelavcev energetike Slovenije,11.30 - izročitev donacije sindikatov Bolnišnici Topolšica za CT aparat, polaganjecvetja k spomeniku Nošenje ranjencev,12.30 - trim pohod z Graške Gore na Jesenjakov hrib,11.30 – 17.00 - ples, družabne in športne igre, igral bo ansambel Sredenšek .AVTOBUSNI PREVOZI- Velenje od 8. ure vsakih 30 minut,- Šoštanj ob 9.30 z avtobusne postaje,- odhod avtobusov z Graške Gore od 15.00 do 17.00Prvomajsko budnico nam bodo v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Mozirju, Nazarjah,Ljubnem, Lučah, Gornjem gradu in Solčavi zaigrali Pihalni orkester PremogovnikaVelenje, Pihalni orkester Zarja Šoštanj in Godba na pihala Zgornje Savinjske doline.Ker bo 1. maja lepo vreme, prireditev ne bo odpovedana.ČESTITAMO ZA PRVI MAJ, PRAZNIK DELA!APRIL 2007|33

ZMERNOST JE MATI ZDRAVJAFOTO HANSDROGE – KAKO JIHPREPOZNATI?Snovi, ki spreminjajo čutne in čustvene zaznave, imenujemo droge ali psihoaktivnesnovi. Lahko so poživila ali pomirjevala, lahko sredstva za lajšanjebolečin oziroma vse kemične spojine, ki naredijo zaznavanje svetalepše, kot je ta v resnici.Droga je zelo hitro delujoče zdravilo,ki navidezno odpravi problem innaredi neprijazen svet rožnat in polnugodja. Olajšanje traja le toliko časa,kolikor traja učinek droge. Nato sledipovratek v neprijazno realnost in nerešeneprobleme, kar povzroča ponovnozatekanje k drogi. Da bi spetprišli do zelo dobrega počutja, moramoponovno poiskati drogo in seomamiti. Začarani krog je sklenjen inuživalec postane odvisnik.Prvi kontakt z drogo je v mladostipraviloma povezan z radovednostjo.Lahko je posledica prilagajanja skupini,v kateri živi, ali pritiska skupine.Občasno je lahko tudi izhod iz osamljenosti.V svojih odgovorih, kako sozabredli v narkomanijo, vsi odvisnikinavajajo, da so drogo potrebovali,da jim je hitro in brez napora olajšalastiske, konflikte, težave in slabo počutje.Priti do droge danes ni nikakršen problem,saj je praktično dostopna navsakem vogalu. Kakšen odnos bo donje vzpostavil naš otrok, je odvisnood nas samih. Če mu bomo s svojimzgledom jasno sporočali, da drogene potrebuje, ker je lahko življenjelepo in rožnato tudi brez nje, potembo lahko tudi v najhujši stiski drogi rekelne. Uspel se bo ubraniti skušnjaviin kljub pritiskom in namigom okolja,v katerem živi, živel brez droge.Povsem drugače pa bo takrat, ko bokopiral vzorec obnašanja očeta, ki sev obupu napije, ali matere, ki svojestiske rešuje z rednim uživanjem pomirjeval.ODLOČNI »NE!«Prav zato se preprečevanje bolezniodvisnosti vedno začenja v družini.APRIL 2007|34

Starši so prvi, ki moramo svojim otrokompokazati, kako se problemi rešujejoučinkovito in dokončno. Otroknikoli ne bomo mogli povsem obvarovatipred težavami, krivicami, zavrnitvami,izgubami in konflikti, s katerimise bodo v življenju srečali, lahkopa jih naučimo, kako reševati stiskebrez umetne blaženosti v omami.Prav zato je pomembno z otrokomživeti, ga poznati in čutiti. Njegoviproblemi, ki so za nas lahko le nepomembneepizode vsakdanjika, morajobiti prepoznani. V trenutkih krizein reševanja moramo biti na voljo inotroku priskočiti na pomoč. Brez izgovorovin čakanja – takoj. In če sezgodi, da zamočimo, zamudimo alispregledamo, potem ne smemo spregledatiotrokovega spogledovanja zdrogo. Spoznati moramo njene učinkein otroka rešiti, še preden bo padelv vrtinec odvisnosti.KADITI, JESTI, VBRIZGATIOb alkoholu in tobaku je kanabis najboljrazširjena mehka droga. Uživanje,kot kajenje ali hrana, privede dopsihične odvisnosti od ciljnega učinkain ne povzroča telesne odvisnostiali telesnih abstinenčnih pojavov. Lahkopovzroči razbijanje srca, povišankrvni tlak, poveča lakoto, tek in žejo.Javlja se zaspanost, utrujenost, slabost,draženje in bruhanje, drgetanjeter splošna negotovost. Med abstinenčnimitežavami opisujejo nemir,občutek notranje praznine, motnjekoncentracije in motivacije, motnjespanja, vegetativne znake in hudopotrebo po ponovnem odmerku.Že stari Egipčani so poznali blagodejenučinek vrtnega maka. Opij setako že tisočletja uporablja kot zdraviloin sredstvo za omamo. Surov opijpoleg morfina vsebuje še kodein,narkotin in papaverin. S preprostimkemijskim postopkom se iz morfinaizdeluje heroin, ki kar 10-krat močnejeblaži bolečine in hitreje povzročaodvisnost.Že po 10 do 20 sekundah po vbrizguheroina v veno nastopi stanje omame.Pojavijo se ravnodušnost, občuteksreče, izguba strahu in neugodja.Za odvisnost - duševno in telesno - jepotrebno le nekaj odmerkov. Dolžnostiizgubijo svojo funkcijo. Ravnodušnost,otopelost, izguba energijein padec storilnosti so bistven izrazodvisnosti od heroina. Znaki odtegnitvese kažejo v različni stopnji potenja,drgetanja in tresenja do hudihmotenj krvnega obtoka, bolečin vokončinah, trebušni votlini, kosteh inmišicah ter motnjah spanja.Na vzhodnih pobočjih Andov uspevajokokini grmi. Španski kronisti sozapisali, da uživanje kokinih listov nasitilačne, utrujenim in izčrpanim vlivanove moči, nesrečnim pa pomaga, dapozabijo svoje skrbi.Omama s kokainom povzroči razbijanjesrca in povišan krvni tlak, neznatnozvišanje telesne zmogljivosti,nevarnost krčev, privzdignjen glas,zvečano motivacijo, zadovoljstvo, občuteksreče in zmanjšano potrebo pospanju. Prvi stadij omame se prevesiv strah in nerazpoloženje. Na koncusledijo pobitost, izčrpanost, slaba volja,strah in pogosto tudi blodnje.Pri pogostem uživanju droge se javljaodvisnost z motnjami motivacije inkoncentracije, spolna aktivnost pa sevse bolj zmanjšuje. Pojavijo se motnjev zavedanju in znaki socialnegapropadanja. Pri trajnem uživanju imabolnik blodnje, halucinacije in depresivnemotnje. Ob odtegnitvi se javijopsihomotorni nemir, pobitost, strah,obup, huda potreba po preskrbi ssnovjo in pogosto tudi samomorilskemisli.Zadnja leta so vse pogosteje v uporabisintetične droge. Razlikujejo sepo kemični sestavi in učinku. Povečanjeproblematike sintetičnih mamilje močno čutiti tudi v Sloveniji. Predvsemprevladujejo derivati amfetaminskegatipa - v javnosti bolj znanikot ECSTASY.Na ilegalnem tržiču se pojavljajo vobliki raznobarvnih tabletk z odtisnjenimirazličnimi simboli. Ecstasypoživlja, izriva utrujenost ter povečujepotrebo po gibanju in komuniciranju.Povzroča lahko občutek vedregarazpoloženja in evforijo, včasih tudividne in slušne halucinacije.Zaradi opisanih lastnosti je ecstasypriljubljeno mamilo mladih, predvsemobiskovalcev diskotek, privržencev"rave" glasbe. Nevarnostiprekomernega uživanja ecstasyjaso: povišan krvni pritisk in prekomernonaraščanje telesne temperature(preko 41°C), prekomerno potenje,izsušitev in krči, vročinska kap, odpovedkrvnega obtoka in nenadna smrt.Ostali neželeni stranski učinki, ki sepokažejo po jemanju ecstasyja, so:krčenje čeljustnih mišic, razširjanjezenic, suha usta, težave pri osredotočenjupogleda, mišični krči, tahikardijain krči v trebuhu.Podobne učinke ima tudi Phencyclidin(PCP). Povzroči lahko halucinacije,motnje pri hoji, krče, motnje krvnegaobtoka in dihanja, omotičnost,izgubo zavesti in smrt.Poznamo še skupino halucinogenov,kamor spadajo LSD, meskalin, psilocybinin atropin, ki ga pri nas lahkonajdemo v volčji češnji. Po zaužitjuLSD se pojavijo že v nekaj minutahomotičnost, strah, notranji nemir inrazbijanje srca. V nekaj urah beležimonapačno presojo resničnosti,spremembo časovne in prostorskeorientacije, splošno napačno zaznavanjein halucinacije. Pri pogostemuživanju se razvije duševna odvisnostter ustvarjanje shizofreniji podobnihpsihoz.SPOZNATI - STORITIUživalca drog bomo najlažje prepoznalipo njegovih vedenjskih spremembah.Pozorni moramo biti namorebitne pojave zmanjšane zmogljivosti.Enoznačnih, jasnih, prepoznavnihznakov, ki bi dokazovali uživanjedrog, preprosto ni. Pomembno je, dasmo seznanjeni s stvarmi, s katerimise srečuje mladostnik. Biti moramodobro informiran sogovornik. Poznatimoramo razliko med drogami in obvladatimladostnikov besednjak. Našodnos do problematike drog morabiti jasen in enoumen, vključevati pamora tudi lastno vedenje o problemu.Predvsem pa moramo poslušati in slišati,gledati in videti, sporočati in bitislišani. Moramo se učiti, vedeti, znatiin končno tudi nekaj storiti. Ob trpkemspoznanju, da je droga postaladel naše družine, da načenja otrokain mu jemlje kreativnost ter možnostkakovostnega razvoja, ostaja le iskanjepoti, kako jo postaviti pred vratain živeti brez nje. Ne bo lahko. A z voljo,ljubeznijo, znanjem in pomočjostrokovnjakov bomo tudi to zmogli.prim. Janez Poles, dr.med.-internistAPRIL 2007|35

ŠPORTNO DRUŠTVOVELIKO MOŽNOSTI ZAAKTIVNOSTI ŽELJNEŠportno društvo Premogovnika Velenje in povezanih družb je konec leta2006 štelo 4.637 članov. Zanje je lani opravilo vse načrtovane aktivnosti injim ponudilo številne ugodnosti.Te podatke smo med drugim slišalina rednem letnem zboru športnegadruštva 5. aprila v Zeleni dvorani.Predsednik društva Ludvik Golob jedejal, da je osnovno poslanstvo društvavključevanje čim večjega številazaposlenih in njihovih družinskih članovvanj, da bi s pomočjo različnihaktivnosti društva skrbeli za zdrav inaktiven način življenja. Ob tem je poudaril,da mora društvo pri programuaktivnosti vodene rekreacije upoštevatidejstvo, da se povprečna starostzaposlenih dviga, na drugi strani pamora še vedno ohraniti precej akcij,ki so zanimive za mlajše sodelavce inmlajše člane društva.Poročilo o delu društva v letu 2006je podal Evgen Roškar. Poročal je, daso bile vse aktivnosti v sklopu vodenerekreacije (vadba v telovadnicah,ligaška tekmovanja) opravljene, kot jebilo načrtovano. Pester je bil tudi naborrekreacije po izbiri in razen dvehprireditev, pri katerih jih je organizatorjemzagodlo vreme, so bile vseopravljene.Prav tako se je lani v skladu s programomodvila preventivna rekreacija, vkatero je bilo vključenih 257 sodelavceviz Premogovnika Velenje in okoli4 odstotke zaposlenih iz posameznihpovezanih družb.Evgen Roškar je v nadaljevanju zborapredstavil tudi letošnji plan aktivnostišportnega društva, ki smo ga vsi zaposlenidobili v začetku leta, objavljenegav lični brošurici. Pri športnemdruštvu so prepričani, da bo vsakčlan našel svoji telesni zmogljivostiin interesom primerno aktivnost in,seveda, računajo, da se bo različnihdejavnosti udeležilo čim več članov.Ob tej priložnosti se je Roškar tudi zahvalilza sodelovanje pri organizacijiin izvedbi aktivnosti vodene rekreacijevsem rekreatorjem v podjetju, sajbi jih, kot je dejal, brez njihovega prispevkatežko izvedli v celoti.Na občnem zboru so sprejemalitudi spremembe statuta športnegadruštva. Statut so uskladili z novimzakonom o društvih, najpomembnejšispremembi pa sta dve. Prva senanaša na število članov upravnegaodbora, ki jih je sedaj sedem, upravniodbor pa po novem sestavljajo po enpredstavnik Premogovnika Velenje,sindikata, sveta delavcev, povezanihdružb, strokovnega sveta športnegadruštva, Proizvodnje in športnegadruštva.Druga sprememba se nanaša na prenossredstev v primeru prenehanjadelovanja športnega društva, in vtem primeru bi premoženje prešlo naSPESS – sindikat podjetja.Razprave je bilo na občnem zborubolj malo, so pa v točki razno prisotnena kratko seznanili z dvema vsebinama,ki so večkrat točke razprave.V zvezi z možnostjo včlanitve upokojencevv Športno društvo je LudvikGolob predlagal ustanovitev komisije,ki bo določila kriterije in pravilavčlanitve upokojencev. Komisijo, kijo sestavljajo Tomo Lipnik, BrankoMlinšek, Ivan Hozjan, Ludvik Golobin Evgen Roškar, so na občnem zborupotrdili.Člani športnega društva bi radi ostalitudi zaposleni v povezanih družbah,v katerih je Premogovnik Velenjemanjšinski lastnik. Kot je povedalpredsednik društva, uprava še ni izdalasmernic, kako ravnati v teh primerih,za zdaj pa te sodelavce še vodijokot enakopravne člane športnegadruštva. O tem in o njihovi udeležbiv preventivni rekreaciji se bodo v prihodnjedogovorili z upravo PremogovnikaVelenje.Diana JanežičKEGLJANJE2. in 3. aprila je v kegljišču TEŠ potekaloletošnje prvenstvo Premogovnika vkegljanju za posamične in ekipne naslove.Sodelovalo je devet moških indve ženski ekipi, skupaj pa je nastopilo43 kegljačev.Rezultati:EKIPE: 1. mesto HTZ, 1.991 kegljev,2. mesto Strokovne službe, 1.893,3. mesto Priprave, 1.849, 4. Proizvodnja,1.848, 5. Klasirnica, 1.719,6. Praktično izobraževanje, 1.6987,ESD, 1.594, 8. Transport, 1.390, 9.Zračenje, 1.357.POSAMEZNIKI: 1. Milan Matič,HTZ, 541 kegljev, 2. Franc KramerHTZ, 531, 3. Emil Virant, Strokovneslužbe, 523, Tone Kaš, Prakt. izobraž,522, 6. Marjan Vošnik, Proizvodnja,508..POSAMEZNICE: 1. Jana Lukman,Strokovne službe, 209 kegljev, 2.Marjana Vujat, HTZ, 191, 3. RomanaPečovnik, Strokovne službe, 151, 4.Jožica Kumer, HTZ, 145, 5. AleksandraKorez, HTZ, 139.Pri ženskih ekipah je zmagala ekipaStrokovne službe (626), druga je bilaekipa HTZ (475).APRIL 2007|36

OBVESTILA ŠPORTNEGADRUŠTVAPREIZKUS HOJE NA 2 KILOMETRA –SOBOTA, 12. MAJAVse sodelavce v poslovnem sistemu in vse člane športnega društva,torej tudi njihove družinske člane, vabimo ponovno na preizkushoje.Preizkusa se boste lahko udeležili v soboto, 12. maja, dopoldnes startom pri ribiški koči ob Škalskem jezeru. Startni čas boste izvedeliob prijavi, kjer vas bomo razporedili v eno od skupin. Predzačetkom hoje boste opremljeni z uro Polar.Cena preizkusa je 2,5 €. Prijave s plačilom zbiramo na sedežušportnega društva do 7. maja. Število udeležencev je omejeno,zato s prijavo pohitite!VOŽNJA Z GOKARTIZa člane športnega društva, ljubitelje hitre vožnje organiziramotekmovanje v kartingu v karting centru na Starem jašku, in sicerv soboto, 12. maja med 9.30 in 12.30.Otroci, mlajši od 18. let morajo biti v spremstvu staršev oziromaimeti za udeležbo njihovo pisno soglasje. Cena vožnje je 3 €.Prijave pri športnem društvu do 10. maja, telefon: 899-6424 aliinterno 18-20.SLIVNICA, 1114 mPlaninska sekcija organizira v petek, 27. aprila, pohod na Slivnico,priljubljeno planinsko izletniško točko ljubiteljev narave inplaninarjenja od blizu in daleč.Na pot se bomo podali iz Cerknice po slikovitih senožetih, polnihlepih razgledov. Malo pod vrhom stoji planinski dom. Od todali z vrha se pogled razprostira na Cerkniško polje, Cerknico inznamenito presihajoče jezero. Slivnica je še iz časov Valvazorjapoznana kot zbirališče coprnic v Coprniški jami pod vrhom Slivnice.Čarovništvo domačini obujajo ob vsakoletnem pustnemkarnevalu, ki se množično udeležijo tudi »današnje coprnice«.Ob vrnitvi si bomo ogledali slikovito dolino Rakov Škocjan z Malimin Velikim naravnim mostom. Pod njim teče reka Rak, ki jele ena od sedmih imen Ljubljanice (Trbuhovica, Obrh, Stržen,Pivka, Rak, Unica, Ljubljanica). Nezahtevne hoje bo 4 ure. S sebojvzemite dnevnik Slovenske planinske poti, saj je Slivnica vrazširjeni poti.Dobimo se na parkirišču pred Rdečo dvorano ob 7. uri. Boditetočni. Prijave zbiramo do srede, 25. aprila, Zinka Ribič, tel. 8996475, ali Primož Strniša, tel. 031 834 604, ali Tone Žižmondtel. 041 458 729.Obiskali bomo tudi muzej, kjer simulirajo presihanje jezera.Vstopnina je 3,60 EUR. Cena prevoza in ogleda muzeja je 21EUR in jo poravnate ob prijavi.TENIŠKI TEČAJIVabljeni v začetne in nadaljevalne teniške tečaje, ki jih bom organiziraliv maju na igriščih TRC Jezero.CENA:- 8-urni začetni tečaj 25 €- 8-urni nadaljevalni tečaj 30 €Informacije in prijave pri športnem društvu, prek telefonov: 899-6424 ali 899-6100 int. 1820. Prijave sprejemamo do 10. maja.APRIL 2007|37

OBVESTILADEL DOHODNINE DRUŠTVOMV Uradnem listu RS št. 30, 3. 4. 2007,je bila objavljena Uredba o namenitvidela dohodnine za donacije, po katerilahko davčni zavezanec, ki je rezidentRepublike Slovenije, v skladuz zakonom, ki ureja dohodnino, do0,5 odstotka dohodnine, odmerjenez dokončno odločbo od njegovih dohodkov,ki se vštevajo v letno davčnoosnovo, nameni enemu ali več upravičencem.Ta sredstva za zavezance nepomenijo nobenih dodatnih stroškov,ampak se 0,5 % odmerjene dohodninenameni določenemu upravičencuin ne v državni proračun.Seznam upravičencev je objavljenna spletni strani www.durs.gov.si.Davčni zavezanec lahko da zahtevoza namenitev kadar koli prek sistemaeDavki na spletni strani http://edavki.durs.si, pisno ali ustno na zapisnik pridavčnem organu.Svojo odločitev – davčno številkoupravičenca, ki mu namenjate del dohodnine- lahko do 30. aprila vpišetev ustrezno okno v predizpolnjeni napovediza odmero dohodnine za leto2006 in jo kadarkoli do vključno 31.decembra 2007 spremenite.Seznam upravičencev še ni dokončen;vlada Republike Slovenije bo dokončniseznam objavila po 30. septembru2007.ODLOČITEV JE VAŠA!Že sedaj lahko na seznamu najdetetudi nekaj upravičencev iz Velenja,med njimi sta med drugim tudi- Sindikat pridobivanja energetskihsurovin Slovenije, ki vam svojo davčnoštevilko ponuja na sosednji strani vnagradni križanki, ter- Prostovoljno industrijsko gasilskodruštvo Premogovnika Velenje, kateregadavčna številka je 32145861.SINDIKALNI APARTMAJIPo opravljenem vpisu je v vseh zdraviliškihkrajih še nekaj prostih terminov,kar je razvidno iz spodnje tabele. Večinformacij o prostih terminih, ponudbiin cenah boste prejeli v tajništvu sindikata.V primeru, da ne bo kandidatovza koriščenje tedenskega aranžmaja,bo možno po dogovoru koristiti tudivikend paket. Za koriščenje vikendpaketa se lahko dogovorite en tedenpred odhodom na letovanje.Člani sindikata se lahko prijavite naproste kapacitete v tajništvu sindikata(telefon 586 1111, int. 1612) vsak delovnidan od 7. do 15. ure (ob petkihsamo do 13. ure) do zasedbe prostihmest. Pri vpisu bomo upoštevali točke,kot da ste letovali v sezoni.Od 14. maja dalje se lahko vpišejotudi upokojeni člani sindikata. Po temdatumu se bodo preostali prosti terminizaradi točkovanja, kdaj smo nazadnjekoristili apartma, obravnavalikot termini izven sezone.junij julij avgust september oktober november decemberDatum izmene1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28Terme Čatež veliki 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1Terme Čatež mali 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1Terme Moravci 2 2 1 1 1 4 4 1 2 3 3 3 3 3 3 4 3 2Terme Banovci veliki 1 1 2 2 2 1 1 1 1 2 2 2 2 2 1Terme Banovci mali 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1Rogla 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1ZAHVALAOB SMRTI OČETAANTONA CIGLERJASE ZAHVALJUJEM SODELAVCEM ZA IZREČENASOŽALJA IN DENARNO POMOČ TER SINDIKAL-NI PODRUŽNICI PROIZVODNJE ZA DAROVA-NO CVETJE.SIN ANTON CIGLERZAHVALAOB BOLEČI IZGUBI OČETASE ZAHVALJUJEM SODELAVCEM ZA IZREČENASOŽALJA IN DENARNO POMOČ TER SINDIKA-TU ZA DAROVANO CVETJE.MIRKO LENARTAPRIL 2007|38

Nagradna križankaAVTOR:DUŠANKOVAČIČTRGOVSKIRAČUNAMERIŠKIPREDSEDNIKLINCOLNTEMNIDELDNEVATONINIEMINENMUSLI-MANSKIDUHOVNIKPAPIRNATOPOKRIVALOMAČEKREKA NANAMESTITEVPELOPONE-NA KONJAZU,EVROTASLETOPISDEČEKKOSPOHIŠTVAVEČJAPOSODA ZASERVIRANJEHRANEORANJELOČILO, KIOZNAČUJEPREMIGOVORALOJZIJVADNALKRADLJIVEC,ZMIKAVTNIZEKŽENSKI ALIDEŠKI GLASINSTRU-MENTALNASKLADBAHRUP,TRUŠČRIMSKIHIŠNIBOGRADIJTINATURNERDELVRSTA TRUPANARKOTIKA PREDSTOJNIKFAKULTETEJAPONSKOMESTO NAHONŠUJU36306835GIORGIOARMANIDARJAŠVAJGERVNAPREJVPLAČANONAROČILONEHOTENOBOLEČEKRČENJEMIŠICTANTALUŠESNINAKITJUSGRENKI LIKERŽ. LIK IZVISOŠKEKRONIKEORGANV USTNIVOTLINIKDOR VARALISAST VOLV ZEMLJONAREJENAVDOLBINAOLGAGRACELJČVEKAČGL. MESTOJORDANIJEOKRASNAGRMIČASTARASTLINANEGATIVNAŠOLSKAOCENAOSEBNIZAIMEKTRNATO DRE-VO, ROBINJAAM. IGR.BLYTHOKRASNODREVOIVOZORMANSVOJINAKNJIŽNAPOLICATUJAČRKA, YJAJČNIKHLODTVORBA VKRAŠKIHJAMAHMRŠAVAKOBILA,KLJUSAOBALNAJADRNICAMUSLIM. SVE-TA KNJIGANADŠKOF(ALOJZIJ)ALFI NIPIČITALIJANIDAVŠČINAV STARIAVSTRIJIKAR DOLOČAGIBANJESTROKOV. ZASLAVISTIKOPREMIK POZRAKUŽELEZOVOKSIDGLAVNIŠTEVNIKVZDEVEKGRAFIKAJUSTINAEVROPSKOGORSTVOALUMINIJSIGNAL, KISVARI PREDNEVARNOST.PREDHODNIKDANAŠNJEGAKOPJA VATLETIKIPASCALEMILNAVINŠEKSKLENJENAKRIVULJAOVALNE OB-LIKE, PAKROGDRUGANAJVEČJAREKA V ŠVICI,AAREČILSKIPISATELJ(MANUEL)SLOVENSKIPESNIKMERMOLJAFINOBOMBAŽNOBLAGO ZAZAVESEINDONEZIJ-SKA OTOŠKASKUPINAVETRNIJOPIČ SKAPUCOPEVKAPRODNIKPROSTOR ZAŠOTORJENJEGLASBENIELEMENTMEJNAREKA MEDKITAJSKOIN RUSIJOTIPALNICANEKDANJIFINSKIDIRKAČHAKKINENNagradna križankaSPESSNapišite gesli iz križanke na dopisnicoin jo do 20. maja 2007 pošljitena naslov: Uredništvo Rudarja,Premogovnik Velenje, Partizanska 78,3320 Velenje.APRIL 2007|39

MAREC 2007|40