Julij - Premogovnik Velenje

Polovica dela je dobro opravljenastran 4Jašek Preloge bo tri tedne mirovalstran 6»HSE stoji čvrsto za vami!«stran 10Zdaj pa na dopust!stran 21Julij 20077številkaIzhaja od leta 1953Č A S O P I S P R E M O G O V N I K A V E L E N J E I N P O V E Z A N I H D R U Ž BJULIJ 2007|1RUDAR

Polovica dela je dobro opravljenastran 4VSEBINA4| Polovica dela je dobroopravljena5| Vsak drugi dan nezgodapri delu6| Jašek Preloge bo tri tednemiroval8| Novice iz energetikeJašek Preloge bo 3 tedne mirovalstran 610| »HSE stoji čvrsto za vami!«16| Delo je najboljšesredstvo, da si polepšamoživljenje17| Na zdravje, izkušenikamerati!18| Ohranjajo 200-letnotradicijo rudarjenja19| 21. skoki za rudarskosvetilkoHSE stoji čvrsto za vami!stran 1020| Dopust ni le užitek, jenuja in investicija v zdravjekarikatura 221| Zdaj pa na dopust!22| Nordijska hoja23| Papirus za najboljšainterna glasila24| Izobraževanje kot izziv26| Če nosiš srce na dlani,daješ in prejemaš.Zdaj pa na dopuststran 2128| Stanovanja bo kupilo 179najemnikov29| Raziskave vplivovvojaške dejavnosti na okolje30| Enkrat je bil en biberbav…32| Zdravje: Ali pijemodovolj?34| ObvestilaJULIJ 2007|2JULIJ 2007|2

UVODNIKRUDARKOMAJ ČAKAMDOPUST!Vse je v glavi, pravijo, in se strinjam. Ker je do moje upokojitve še veliko let, onjej sploh ne razmišljam. Ko mi bodo šteti zadnji delovni meseci … Hej, mnogiže veste, kako je takrat.Ker je do dopusta le še nekaj dni, ga komaj čakam. To so odgovorili tudi nekaterinaši sodelavci, ki smo jih povprašali za mnenje o dopustu. To mi je rekeltudi kolega in dodal, da dopust komaj čaka zato, ker se je ustvarjalno izpraznilin si bo na dopustu nabiral novih idej, energije.Da, zato je dopust. Da, zato ga potrebujemo, ga moramo imeti, si ga moramovzeti. Predvsem pa ga moramo znati preživeti, izrabiti tako, da bo imel čimvečje in čim bolj dolgotrajne učinke. Pa veste, da so tudi ljudje, ki se dopustabojijo?Eni zato, ker menijo, da bo brez njih poslovni svet obstal. Teh je v našem podjetjumalo, saj glavnina na dopust odroma v času kolektivnega dopusta, kotorej tudi podjetje »počiva«. Letos bo temu malo drugače, kajti prav letošnjikolektivni dopust bomo izrabili za velika dela pri menjavi krmiljenja prevažalnenaprave ter združitvi in preselitvi informatike Premogovnika in TEŠ.Poleg sodelavcev, ki bodo sodelovali pri teh projektih, bodo v podjetju meddopustom delali tudi dežurni v različnih službah, vzdrževalci, pa seveda vsitisti, ki poskrbijo za obračun plač, saj 16. avgusta bodo te nakazane na našeračune, dopust gor ali dol.Drugi se dopusta bojijo, ker pomeni spremembo okolja, navad, ljudi. Za nekogasta to prehud odklop in preklop.A prepričana sem, da večina res komaj čaka ta odklop. Današnji tempo življenja,ki od nas terja hitre odločitve in reakcije, soočanje z nenehnimi spremembami,na drugi strani pa nam »krade« čas zase in za tisto, kar želimo - ne,moramo - početi, prav kliče k dopustu.In ker je dopust omejen, se je treba nanj pripraviti, sicer bo imel nasprotniučinek. Že prijetne misli na nova doživetja, srečanje s starimi znanci, novimikraji ali zgolj proste ure, ki jih lahko zapolnimo po svojem okusu in željah, sodopust. In potem naj se dopust res začne tisti dan, ko ni treba več na delo, koostanemo doma, bodisi, da v zavetju doma preživimo proste dni ali pa začnemopakirati potovalne torbe.Poskusimo odvreči skrbi, napetost, nervozo. Na dopustu naj čas teče počasneje,ura naj bo le za to, da vemo, kdaj je napočil nov dan. Želim vam takšenodklop, da bo vrnitev na delovna mesta znova prijetna sprememba, srečanje ssodelavci veselje in novi izzivi motivacija za delo.Diana JanežičČasopis Premogovnika Velenjein povezanih družb,julij 2007, številka 7IZDAJATELJPremogovnik VelenjeUREDNIŠTVOGlavna in odgovorna urednica:Diana JanežičNovinarka in lektorica:Dragica MarinšekNaslov: Uredništvo Rudarja,Partizanska 78, 3320 Velenje,tel. 03/899-63-96, fax. 03/5869-131e-pošta: diana.janezic@rlv.siUREDNIŠKI ODBORBožena Steiner, predsednica, DianaJanežič, glavna in odgovornaurednica, Dragica Marinšek, lektorica,Pavel Skornšek, Proizvodnja,Branko Mlinšek, svet delavcev,Tomo Lipnik, sindikat, HelenaŠumah, HTZ IPOBLIKOVANJEIvo Hans Avberšek,StudioHTZ IP, d.o.o., Velenjee-pošta: ivo.avbersek@rlv.siTRŽENJE OGLASOVStudio HTZ IP, d.o.o., Velenjekontakt: David Koren, tel. 03/58-71-774, GSM 051-301-634,e-pošta: david.koren@rlv.si;TISKEurograf, d.o.o., VelenjeNAKLADA4000 izvodovMesečnik Rudar prejemajo zaposleniv Premogovniku Velenje inpovezanih družbah brezplačno.DDV po stopnji 8,5%. Poštninaplačana pri pošti 3320.NASLOVNICADan rudarjevavtor:I.H. AvberšekJULIJ 2007|3

KAJ IN KAKO DELAMOPOLOVICA DELA JE DOBROOPRAVLJENAV prvem polletju smo pridobili 2,005 milijona ton premoga oziroma22,543 milijona GJ, kar je polovico za letos načrtovane količine premoga,povprečna kakovost premoga pa je bila 11,24 MJ/kg.Tehnični direktor mag. Marjan Kolencje z opravljenim delom v prvipolovici leta zadovoljen, saj smo izpolnilipolletni načrt odkopa premoga,ki je bil dobre kakovosti, opravilismo tudi dve načrtovani premontažiodkopne opreme.»V juniju smo odkopavali premog nanajkvalitetnejši odkopni fronti, in sicerv krovnini odkopa v jami Pesje in naG področju. Posamezni dnevni vzorcipremoga so dosegali kakovost tudiprek 12 MJ/kg.V prvem polletju so bile opravljenetudi napovedane premontaže v jamiPesje in južnem krilu jame Preloge,kar pomeni do konca leta stabilno odkopnofronto v teh dveh jamah.Po kolektivnem dopustu pa nas čakaše premontaža odkopa G1/D, ki pazaradi proizvodnje ni tako ključnegapomena, kot sta bili omenjeni dve.Konec septembra naj bi se v odkopavanjevključil še odkop G2/A in takobodo do konca leta odkopavali trijeodkopi,« je poudaril mag. Kolenc.Smo pa letos opravili že več kot poloviconačrtovanih delovnih dni, zato bo vdrugi polovici leta delovni ritem zahteven,toliko bolj, ker se s TEŠ oziromaHSE dogovarjamo za aneks k letošnjikoličini prodanega premoga TEŠ, takoda bi bila skupna količina pridobljeneenergije v TEŠ enaka lanski.mag. Marjan Kolenc: »V juniju smo odkopavali premog na najkvalitetnejšiodkopni fronti, in sicer v krovnini odkopa v jami Pesje in na G področju.Majski in junijski remont v TEŠ innaš odkop v teh dveh mesecih sta sedobro pokrila, poleg tega so med remontomv TEŠ porabili več premoga,kot so načrtovali. Načrtovana porabaje bila 2.272 TJ, porabili pa so 2.500TJ energije.Julija je poraba v TEŠ znova narasla,in sicer na 3.250 TJ, v Premogovnikupa smo 5. julija v odkopavanje vključiliodkop -110 B v južnem krilu jamePreloge. Pomembno pa je, je poudariltehnični direktor, da v juliju dosežemonačrtovani odkop 334.000 ton,saj bomo potem v avgustu za tri tedneprekinili odkopavanje. Na deponijije bilo 29. junija 428.000 ton premoga,kar je ustrezna količina.Diana JanežičPROIZVODNJA JUNIJ 2007odkop načrtovano doseženo +/- % ton na dan-35/C 150.000 167.783 17.783 111,86 8.389G1/D 60.000 49.974 -10.026 83,29 2.499Proizvodnja 210.000 217.757 7.757 103,69 10.888Priprave 12.000 9.927 -2.073 82,73 496Skupaj PV 222.000 227.684 5.684 102,56 11.384JULIJ 2007|4

VSAK DRUGI DAN NEZGODAPRI DELUV prvi polovici leta se je v Premogovniku Velenje zgodilo 42 delovnih nezgod,lani v enakem obdobju 48, v HTZ 17 (lani 19) in v drugih povezanihdružbah 9 (lani 8), kar je skupaj 68 (lani 75). Smo z manjšim številom nezgodlahko zadovoljni?Pri zmanjševanju števila nezgod pridelu smo po mnenju tehničnega direktorjamag. Marjana Kolenca obstalina mrtvi točki. V nekaj letih smo zelozmanjšali število nezgod – od 346 vletu 1996 na 108 v letu 2006 - in njihovotežo ter sprejeli vrsto ukrepov, skaterimi smo izboljšali varnost pri delu,s tem zmanjšali možnosti za nezgodein odpravili najbolj pogoste vzroke zanezgode, ki so izvirali iz teže dela innevarnih vplivov jamskih razmer (plini,prah, mehanske ovire, stebrni udari, požari,vdori vode ...).Zadnja leta je število nezgod v letnemmerilu malo nad 100, odstotek papada, a na račun manjšanja števila zaposlenih.Kaj še torej storiti, da bo nezgodše manj oziroma da se v povprečjune bo zgodila nezgoda vsak drugidelovni dan?Analize večine nezgod ne pokažejosistemskega ali tehnološkega vzrokazanje, s čimer je tehnični direktor, seveda,zadovoljen. »Tudi to, da delajosodelavci v jami v objektivno težjihdelovnih razmerah kot drugi, ni največkratvzrok za nezgodo.Dejstva pa so, da delovni procesi vjami potekajo na omejenem prostoru,s težko, okorno in veliko opremo, ki jev neprestanem gibanju. To povzročapoškodbe delavcev na okončinah, večje stiskov, udarcev, padcev.Vendar pa se veliko nezgod zgodi tudipri hoji po jami, po zunanjih deloviščih,na poti na delo ali z njega (te sobile letos 4, op. p.), nezgode so, na primer,vreznine pri malici, lupljenju kablov… Kdo je krivec za te nezgode?«se sprašuje mag. Marjan Kolenc.Ker so vse nezgode splet okoliščin inso večinoma povezane z nepravilnim,nepoučenim, nepazljivim ravnanjemljudi, so se tudi za odgovor na gornjevprašanje obrnili nanje.V sklopu letošnjegarednega preverjanja znanja nadzorno-tehničnegaosebja so povabilivse udeležence, da zapišejo vsaj petpredlogov za varnejše delo oziromanačinov, kako preprečiti nezgode pridelu. Zbrali so več kot 500 predlogov,ki jih bodo razvrstili po procesih invsebini, in tehnični direktor je prepričan,da bomo na njihovi podlagi lahkosprejeli določene sistemske ukrepe.Skoraj izrabljena je že misel, da je vsakza svojo varnost v prvi meri odgovorensam. Bi pomagali tudi težja pot doodškodnin in večja disciplinska odgovornosttistega, ki je že tako »kaznovan«z nezgodo?Diana JanežičPARAMETRI PROIZVODNJE V PRVEM POLLETJU 2006 IN 2007parameter 1-6 2006 1-6 2007 odstotekProizvodnja v tonah 1.871.002 2.004.971 107,16Delovni dnevi 118 119 100,85Dolžina odkopne fronte v metrih 313,5 351,0 111,96Število zaposlenih 1.903 1.709 89,81Odkopni učinek ton/dnino 110,93 117,20 105,65Jamski učinek ton/dnino 16,08 19,37 120,46Učinek Premogovnika ton/dnino 11,26 13,60 120,78Storilnost ton/zaposlenega/dan 8,33 9,86 118,37Produktivnost odkopne fronte ton/meter/dan 48,80 46,13 94,53Kurilna vrednost GJ/tono 11,5 11,117 97,19PROIZVODNJA JANUAR - JUNIJ 2007odkop načrtovano doseženo +/- % ton na danProizvodnja 1.797.661 1.927.015 129.354 107,20 16.193Priprave 60.883 77.956 17.073 128,04 655Skupaj PV 1.858.544 2.004.971 146.427 107,88 16.848JULIJ 2007|5

KAJ IN KAKO DELAMOKomandni pult izvoznega stroja bo v celoti zamenjan in avtomatiziran. Še zadnjikrat je pred upokojitvijo zanj sedelMiran Borovnik, ki je bil strojnik pri njem zadnjih pet let.JAŠEK PRELOGE BO TRI TEDNEMIROVAL28. julija se bo začela menjava krmiljenja izvažalne naprave GHH na glavnemizvozu jaška Preloge. Z njo bomo v treh tednih v tehnološkem smislupridobili varnejši in sodobnejši prevoz ljudi in materiala v jamo in iz nje.Kot je povedal tehnični direktor mag.Marjan Kolenc, so se priprave na tavelik poseg začele že veliko prej, nekateradela, ki jih je mogoče opravitiže med obratovanjem naprave, pa sobila tudi že opravljena pred ustavitvijoprevažalne naprave.Glavni izvajalec del je nemško podjetjeSiemens, veliko dela pa bomoopravili tudi sami. Glavnino del– montaže in demontaže posameznihdelov opreme, razpeljava kablov,dela v jašku, na prevažalni napravi -opravljajo sodelavci nekdanje elektroslužbe Klasirnice, sedaj enota OUTN,sodelujejo pa tudi sodelavci nekdanjestrojne službe Klasirnice.Pogodba s Siemensom je vredna900.000 EUR, celotna investicija, kivključuje tudi material, pa bo stalaokoli milijon evrov.POVEČANJE VARNOSTIPREVOZAKo bodo vsa dela opravljena, na pogledne bo videti veliko sprememb,največjo spremembo bo krmiljenjedoživelo v smislu menjave programskeopreme.Sedanji krmilni sistem je iz leta 1985.Je znamke Simatik 5 in je bil dobavljenskupaj z novim prevažalnim strojemGHH, firme Sterkrade iz Nemči-JULIJ 2007|6

Da bi delo potekalo čim hitreje in da čim več fizičnih del opravili pred ustavitvijo izvoznega stroja, so mnogo del,med drugim razpeljavo potrebnih kablov, opravili v juliju.je. S prevažalnim strojem je bila prvavožnja opravljena leta 1985, dokončnouporabno dovoljenje za objekte innaprave prevažalnega jaška v NovihPrelogah pa je bilo izdano 10. julija1987. leta.Po dobrih 20 letih je krmilni sistem tolikozastarel, da je postajalo njegovoobratovanje rizično z vidika varnosti,kajti proizvajalec ni več mogel zagotavljatirezervnih delov.Poleg tega je razvoj elektronike inprogramske opreme v teh letih zelonapredoval.»Menjava bo prinesla tudi tehnološkoposodobitev, saj ne bomo več potrebovalidveh strojnikov, ampak bole eden, in sicer v kabini ob dvigalu,«pravi tehnični direktor in predvideva,da bo do konca sedaj predvidene življenjskedobe Premogovnika Velenje,to je do leta 2040, krmiljenje trebamenjati še enkrat, kajti »izvozni strojin njegovi deli imajo dolgo življenjskodobo, nenazadnje je tisti na JaškuŠkale star že krepko čez 100 let, polegtega posamezne dele redno vzdržujemoin menjavamo. Vsaj vsakih 20let pa je treba menjati krmiljenje.«V JAMO V ŠKALAHRednega uvoza v jamo in izvoza iznje ne bo ves čas menjave naprave,to je tri tedne oziroma, kot pravi mag.Kolenc, dokler dela ne bodo končanain bo nova naprava preizkušena. Zaraditega so celoten delovni ritem indežurstva v teh treh tednih naravnanav skladu s potekom del.»Običajni nadomestni poti za vhod vjamo za ljudi in material sta na jaškuŠkale in po nadkopu Pesje. V omenjenemtritedenskem obdobju izklopaglavnega uvoza bomo za sodelavce,ki imajo delo v jamah Preloge ali Pesjein bodo vstopili na Starem jašku,organizirali prevoz z VDL, kajti potdo teh dveh jam je v tem primeru kardvakrat daljša.Upamo, da kakšni posebni posegi vaktivnem delu jame v tem času nebodo potrebni, saj bi bile intervencijev tem primeru časovno in tudi sicerzahtevnejše,« je še dejal tehnični direktor.Ob rednem kolektivnem dopustu, kone načrtujemo posebnih del v jami, jev njej v eni izmeni okoli 15 sodelavcevali na dan okoli 50. To so dežurninadzorniki, signalisti, črpalničarjivode, dežurni električarji in dežurni vstrojnici DIK traka 10.Tudi letos bo v času kolektivnega dopustav jami približno takšno številosodelavcev oziroma še kakšen več,kajti delati bodo morali tudi upravljalciVDL.Kolenc: »Jamo smo začeli pripravljatina mirovanje že v začetku julija, dozačetka del pa bomo poskusili nareditivse preventivne ukrepe, da intervencijene bi bile potrebne. Vendar sev jami nikoli ne da vsega predvideti.«Diana JanežičJULIJ 2007|7

NOVICE IZ ENERGETIKEPOPOLNO ODPRTJEENERGETSKEGA TRGAPribližno 780.000 gospodinjskih odjemalcev električne energije in 107.000odjemalcev zemeljskega plina od 1. julija lahko svobodno izbira dobavitelja.Po zagotovilih distribucijskih podjetij naj bi cene elektrike za zdaj ostale nespremenjene,čeprav naj bi se postopoma začele približevati tržnim cenam.Posamezna distribucijska podjetjaob tem pripravljajo posebne pakete,s katerimi naj bi obdržala odjemalceenergentov na svojih seznamih. Javnaagencija za energijo je za večjo obveščenostjavnosti za gospodinjstvapripravila in jim poslala publikacijoOdslej lahko izbirate ter v okviru svojespletne strani pripravila portal zagospodinjske odjemalce.Zagotovo bo odprti trg koristil konkurenčnosticen električne energije, ki sotrenutno prav pri tarifnih odjemalcihprenizke. Država bi z odprtjem trgarada dosegla, da bi trg in konkurencana njem oblikovala kolikor je mogočenizke cene električne energije in ne,da te cene določajo monopolisti.Z odprtjem trga nanj prihaja več trgovcev,čezmejno trgovanje, noviprodajalci, imamo pet distribucijskihpodjetij, in to bi po mnenju direktorataza energetiko pri ministrstvu zagospodarstvo moralo zadostovati zakonkurenčnost na trgu.Odpiranje trga v Sloveniji poteka ženekaj let. Prva faza je bila izpeljana vzačetku leta 2001, ko so priložnost zaizbiro dobavitelja električne energijedobili največji industrijski odjemalci.Liberalizacija energetskega trga se jenadaljevala leta 2004, ko je bila možnostsvobodne izbire razširjena na vseodjemalce, razen na gospodinjstva.Povzeto po reviji Naš stikSPREMEMBA V UPRAVI HSEV skladu s spremembo akta o ustanovitvi HSE in v skladu s sprejetim poslovnikomposlovodstva sta od 5. julija dalje za vodenje HSE enakopravnoodgovorna dva člana poslovodstva – direktorja družbe.Na ti dve mesti sta bila imenovana dosedanji generalnidirektor dr. Jože Zagožen in direktor Dravskih elektrarnDamijan Koletnik. O vseh zadevah, ki jih obravnavatanadzorni svet in skupščina HSE, ter strateških zadevahodločata skupno. Dr. Zagožen je posebej odgovoren zapodročje trženja, Koletnik pa za zadeve s tehničnega področjain naložbe v proizvodne zmogljivosti.Za druga področja sta pooblastila dva pomočnika.JULIJ 2007|8

ENERGETSKA ZBORNICASLOVENIJE15. junija je bila v Ljubljani ustanovljena Energetska zbornica Slovenije.Sklicatelji ustanovne skupščine so bile družbe energetskih dejavnosti. Zaprvega predsednika Energetske zbornice Slovenije je bil izvoljen dr. MilanMedved, v upravni odbor pa je bil izvoljen tudi direktor Premogovnika Velenjedr. Evgen Dervarič.Nova Energetska zbornica Slovenijese bo povezovala z GZS zaradi izvajanjareprezentativnosti na temeljudvojnega članstva. Izražena je tudinamera, da se bo EZS včlanila v zvezogospodarskih zbornic, če bo spremembaZakona o gospodarskih zbornicahto omogočala.Osnovni cilji članstva gospodarskihsubjektov v Energetski zbornici Slovenijeso:- uveljavljanje skupnih interesov zadoseganje ugodnih pogojev gospodarjenjapri sprejemanju in uresničevanjugospodarskega sistema in ekonomskepolitike, ki zagotavljajo napredekenergetskih dejavnosti,- uveljavljanje stališč za zaščito kapitalain ustvarjanje konkurenčnosti tudiz urejanjem odnosov med delodajalciin delojemalci v socialno ekonomskemdialogu na ravni energetskihdejavnosti,- pospeševanje strokovnega dela venergetskih dejavnostih na področjihizobraževanja, raziskav in razvoja,- uveljavljanje lastnih interesov privključevanju države v mednarodneekonomske odnose,- obvladovanje tehničnih predpisov instandardizacije,- aktivnosti pri zagotavljanju povezavmed člani zbornice ter sorodnimiorganizacijami v domovini in tujini,vključno s članstvom v mednarodnihpanožnih organizacijah.Članstvo v EZS podjetjem ne bo prineslododatnih stroškov.ŠE PETDELOVNIHSOBOTV prvi polovici leta smo imeliplačanih 127 dni, v drugi polovicipa jih bo 125, od tega109 delovnih dni, 6 praznikovin 10 kolektivnih dopustov.Med temi delovnimi dnevi jetudi 6 sobot, prvo smo opravili7. julija.S sindikatom je dogovorjenamožnost, da so prve štiri delovnesobote realizirane, zadnjidve, v novembru in decembru,pa bo po dogovoru glede nadoseženo proizvodnjo mogočezamenjati tudi za kolektivnidopust.OBVESTILO SLUŽBEINFORMATIKA!Zaradi prenovitvenih del v sistemskem prostoru bomo v soboto in nedeljo,18. in 19. avgusta, selili opremo. Prekinitev bo trajala do ponedeljka,20. avgusta, ko bo sistem ob začetku delovnega dneva začel ponovnodelovati.Posebej opozarjamo vse zaposlene, da ne bo deloval registracijski si-stem Špica, zato v tem času ne bo mogoče dvigovati malic, prav takone bo mogoče delovnih kartic uporabljati za plačilo gostinskih storitevv restavraciji Jezero.Vse, ki ste med tem vikendom planirali delo, opozarjamo, da ne bomogoč dostop do podatkov na strežniku DFS, zato si potrebne datotekepredhodno zagotovite. Prav tako ne bo delalo varnostno shranjevanjepodatkov, zato bodite pri shranjevanju na to posebej pozorni.Osebni računalniki bodo delovali, delovala ne bo programska opre-ma, ki je nameščena na strežnikih, kot sta na primer MFG/PRO, ACADin podobno. Prav tako ne bosta delovala elektronska pošta in spletniportal!Hvala za razumevanje!JULIJ 2007|9

DAN RUDARJEVTudi letos se je v parado razporedilo prek 300 uniformiranih rudarjev in toliko hkrati jih je mogoče videti le obdnevu rudarjev v Velenju.»HSE STOJI ČVRSTO ZA VAMI!«Boljše obljube kot je ta, zapisana v naslovu, in ki jo je v svečanem nagovoruna 47. skoku čez kožo 30. junija izrekel generalni direktor HSE dr. JožeZagožen, si v Premogovniku Velenje ne bi mogli želeti. Še bolj je dobrodošlaza 66 novincev, katerih delovna doba se šele začenja.Od leta 1961, ko v Velenju s skokomčez kožo v rudarski stan sprejemamonovince, jih je ta obred opravilo3.145.V to številko je vštetih tudi letošnjih66, kajti v Šolskem centru Velenje jeletos šolanje končalo 23 rudarjev, 6rudarskih tehnikov, 12 inženirjev rudarstvain geotehnologije ter 25 dijakovelektro-strojne smeri.DAN RUDARJEV JE ZAVELENJE PRAZNIKDokler ni parada več kot 300 uniformiranihaktivnih in upokojenih nosilcevrudarske uniforme ob zvokih Pihalnegaorkestra Premogovnika Velenjeprikorakala na stadion ob jezeru,dokler ni polne tribune občinstvanagovoril osrednji govornik in doklerni častnega skoka čez kožo opravildr. Milan Medved, predsednik nadzornegasveta Premogovnika Velenje,so bili novinci v drugem planu.Marjan Lampret, ki je četrto leto vodilparado in ceremonial, in DragoPotočnik, ki je ceremonial pripravil,sta budno spremljala premikanjerazličnih skupin, da bi stopile alisedle na svoja mesta. Godbeniki,JULIJ 2007|10

Danes, v uniformah, je prešerno, slavnostno, veselo,pa vendar vsakdanje drugačno je knapovo delo.Zakolne, ko znoj mu zaliva umazano čelo,a ob dovtipih in šalah prijat'ljev je vedno veselo.V temi jame s premogom obdan,misli mu k svojim bežijo vsak dan.Založi in žveči, izpljune svoj čik,zame to rudarja je lik!»Slovenska vlada je prenovo TEŠ in dolgoročno perspektivo PremogovnikaVelenje uvrstila med prednostne projekte nacionalnega značaja,« je meddrugim dejal dr. Jože Zagožen. (zgoraj)Rudarski praznik je za dr. Milana Medvedazaradi družinske tradicije rudarjenja že odnekdaj velik praznik. (levo in zgoraj)zastavonoše, Rudarski oktet, uniformiranci,novinci, praporščak, Koleda,natakarice Gosta. Za vsakogar stadoločena natančno mesto in vloga vprireditvi.Po tradicionalnem uvodu o pomenuskoka je Marjan Lampret k besedipovabil letošnjega slavnostnega govornikadr. Jožeta Zagožna, generalnegadirektorja Holdinga Slovenskeelektrarne.»Dan rudarjev je za Velenjčane, prebivalceokoliških krajev in posebej zaknapovske družine vedno predstavljalnajvečji praznik, ki se je slovesnoobhajal. Po napornem in umazanemdelu v jami ste si rudarji nadeli belerokavice in črne uniforme in seponosno pokazali belemu svetu,«je svoj nagovor začel dr. Zagožen, vnadaljevanju pa poudaril, da lahkov Premogovniku Velenje ponosnopraznujemo dan rudarjev tudi letos,saj smo od lanskega praznika izpolnilivse proizvodne načrte in znižalistroške, kar bo ob izgradnji novegabloka v TEŠ omogočilo tudi mednarodnokonkurenčno ceno pridobljeneelektrične energije.»Ker Premogovnik Velenje in TEJULIJ 2007|11

DAN RUDARJEV»Če bo direktor mislil, da imam jaz dobro plačo, bom jaz mislil, da dobro delam,« je bilo geslo enega od novincev.Jožeta Kosa (desno) je pri nošenju rudarskega praporazamenjal rudarski inštruktor Darko Grušovnik.Nepogrešljivi sopotniki prireditev ob dnevu rudarjev sotudi članice in člani Folklornega društva Koleda.Šoštanj predstavljata tehnološko in ekonomsko celoto, selahko vsi veselimo, da se prenova TEŠ odvija po načrtih.Holding Slovenske elektrarne stoji s svojim znanjem, kapitalomin vplivom čvrsto za vami in bo storil vse, da borudarjenje v Šaleški dolini trajalo vsaj še 40 let. Ta prizadevanjapa podpira tudi slovenska vlada, ki je prenovo TEŠin dolgoročno perspektivo Premogovnika Velenje uvrstilamed prednostne projekte nacionalnega značaja,« je dejaldr. Zagožen.Prepričan je, da bo Premogovnik Velenje tudi v prihodnjeizpolnjeval dogovorjene načrte, tako glede količine inkakovosti premoga ter zniževanja stroškov. Pohvalil je, dapodjetje zmanjšuje število zaposlenih z upokojevanjemter da na drugi strani ustvarja nova delovna mesta v povezanihdružbah.»Ne more biti vsak rudar. Za delo v rudarstvu je potrebnoveliko znanja, delavnosti, znoja, discipliniranosti, previdnostiin polna mera medsebojne solidarnosti. PrepričanJULIJ 2007|12

So na šahtu elektroniko uvedli,pa s kamerami vse prepredli,t'k da vse bolj se mi zdi,da v Big Brother gremo mi.Bodo prišli na delo ali šli naprej v šolo? Najboljših pet dijakov (od leve): rudarski tehnik Gregor Pogorelec, rudarjaDarko Gorenčec in Mitja Rošer, strojni mehanik Peter Jamnikar in elektrikar Peter Rotovnik.sem, da to so lastnosti letošnjih novincev ali pa še bodo.V imenu skupine HSE in svojem imenu jim čestitam za tavelik skok v življenje, vsem rudarjem pa želim, da jih še naprejvaruje sv. Barbara,« je nagovor sklenil dr. Zagožen, kije nato iz rok direktorja Premogovnika Velenje dr. EvgenaDervariča prejel spominski zlatnik sv. Barbare.PONOSEN NA SVOJ RUDARSKI STAN»15 -krat sem kot komandant parade pred vami stal,več kot 1.000 novincev sem v rudarski stan poslal.Ko pa danes na tem sodu stojim, le eno si želim:Naj živi nam večno, naš rudarski srečno!«Tako je zadonelo iz ust letošnjega častnega skakača dr.Milana Medveda in sprožilo gromek aplavz s tribun, pravtako kot njegove besede po doskoku: »Ponosen sem nato, da izhajam iz rudarskih vrst. Moje misli so povezanez enim pojmom, ki sem ga vedno zelo resno jemal, takratko sem bil zaposlen v Premogovniku Velenje, in tudi sedajv HSE in je v tesni zvezi z rudarji in s PremogovnikomVelenje. Ta pojem je odgovornost. Odgovornost do gospodarjenjaz edino strateško energetsko surovino, ki joima Slovenija v premogu iz Šaleške doline še za več kot40 let, in odgovornost do vas, rudarjev, ki ste vsa ta leta vpreteklosti nosili breme energetske oskrbe Slovenije. Najbo odnos do rudarjev in do Premogovnika Velenje odgovorentudi v prihodnje.«Dr. Milana Medveda je v svoje botrinsko zavetje sprejeltehnični direktor mag. Marjan Kolenc in mu za popotnicoin spomin prižgal rudarsko svetilko bencinko.»RUDNIK ZAHTEVA SVOJ ČAS IN SVOJELJUDI, RAZUM IN ZVESTE ROKE.«Takšen napotek je najprej dal Marjan Lampret novincem invsem, ki so tako ali drugače povezani s premogovništvom,nato pa za pričetek osrednjega dogodka prireditve zastarešine poklical rudarske mojstre, ki so zaslužni, da sozelenci prišli do enega od svojih ciljev. Ti so letos bili:Franc Cvikl, Drago Nežmah, Anton Kaš, Darko Grušovnik,Andrej Dornik, Aleš Stropnik, Vladislav Korošec in BogomirKranjc.Za botre pa je določil Draga Kotnika, poslovodjo priprav,Zvoneta Kodruna, poslovodjo na področju glavnih izvozovpremoga, Jožeta Jelena, poslovodjo transporta, in AntonaSatlerja, poslovodjo na elektro področju.»Zelenci, glejte, da v rinah bo enakomerno šumelo in dav porodnišnicah bodo imeli delo, sicer se prenova procesovna deloviščih in v vaših posteljah lahko zgodi. Zdajpa veselo na delo!« je v slogu aktualnega dogajanja v Premogovnikudejal Zvone Kodrun, skočil z drugimi botri intako, končno, dal znak za začetek skokov novincev.JULIJ 2007|13

DAN RUDARJEVDobrodošli med nami!Velik šotor ob restavraciji Jezero se je na rudarskempikniku hitro napolnil, pa tudi njegova okolica.Delavci GOST-a so se na množico ljudi pripravili inhiteli, čeprav za nekatere še vedno prepočasi.Ti so nato s svojimi gesli o delu, dekletih, prijateljstvu,knapovščini, aktualni politiki ter hudomušnimi vložki vodjeceremoniala Marjana Lampreta zabavali občinstvo, vzavist žejnega občinstva in kolegov spili prenekatero pivo,zasolzili marsikatero oko matere ali dekleta, sprejemaličestitke in značke svojih botrov ter rdeče nageljne dekletiz Kolede.Na koncu so tudi letos zaprisegli, spili svoj vrček piva innazdravili rudarskemu stanu, pred tem pa sta se zamenjalaše praporščaka. Jožeta Kosa, ki je 11 let opravljal delorudarskega inštruktorja in bil 8 let praporščak, je zamenjalrudarski inštruktor Darko Grušovnik. Razglašenih je bilotudi pet najboljših dijakov, ki jim Premogovnik Velenjeomogoča takojšnjo zaposlitev. To so letos bili: rudarjaJULIJ 2007|14

Če se kamerad smeje, smej se,če kamerad poje, poj z njim,če kamerad pije, pij z njim,če kamerad dela, delaj z njim,če kamerad praznuje, praznuj z njim!Srečno!Darko Gorenčec in Mitja Rošer, rudarski tehnik GregorPogorelec, strojni mehanik Peter Jamnikar in elektrikar PeterRotovnik.Po stisku rok mladih in starih rudarjev se je večtisočglavamnožica zlila ob restavracijo Jezero, kjer je bilo na rudarskempikniku obilo priložnosti za pogovor, srečanja, plesin zabavo.Diana JanežičRUDARSKA UNIFORMASo poklici, katerih predstavnike prepoznamo pouniformi, ki je njihovo delovno oblačilo. So pa tudipoklici, katerih predstavniki uniformo oblečejo leza svečanosti. Eni takšnih so rudarji, ki ob veselihin žalostnih slovesnih dogodkih oblečejo svoje stanovskeuniforme.Rudarsko uniformo danes sestavljajo črne hlače insuknjič, črna kapa in bele rokavice. Črna barva jesvečana, predstavlja pa tudi temo rudarskega delovnegaokolja in težavnost dejavnosti. Bele rokaviceso simbol praznovanja, kajti delovne roke rudarjaso umazane, črne.Posebnost uniforme je 28 zlatih gumbov na suknjiču,ki naj bi simbolično predstavljali starost sv. Barbare,zavetnice nevarnih poklicev in tudi rudarjev,ko je umrla.Ko je bila leta 1947 ustanovljena rudarska četa vvelenjskem premogovniku, so njeni člani dve letinosili rjave uniforme z zelenimi našitki. Nato so dobilitradicionalne črne rudarske uniforme, kakršnenosijo še danes in jih pozna rudarstvo in premogovništvov celi Evropi. Takšne uniforme so nosilirudarji že tudi v stari Jugoslaviji.Rudarske uniforme v različnih obdobjih in državahso si zaradi temne barve in zlatih gumbovpodobne in so lahko prepoznavne, najbolj pase razlikujejo v pokrivalih in manjših dodatkih.Nositi rudarsko uniformo je bila in je še danes predvsemčast. “Zaslužili” so si jo le pridni, delovni rudarji,udarniki. Nadzornik se je po svoji vesti odločil,kdo od njegovih podrejenih jo bo dobil.Posebej veliko rudarjev v velenjskem premogovnikuje dobilo uniforme v času, ko je premogovnikudirektoroval Nestl Žgank, poznan tudi kot oče udarniškegraditve Velenja. Takrat je uniforme na mesecdobilo tudi po 30 do 40 rudarjev in velenjska rudarskačeta je, na primer, konec sedemdesetih let prejšnjegastoletja štela že 585 uniformiranih rudarjev.Rudarsko četo vodi komandant, ki je imel sprvaenako uniformo kot drugi člani, sredi šestdesetihlet pa so črne našitke na njegovi uniformi zamenjalizlati in zlata je tudi obroba na hlačah. Komandantčete ima čez prsi zeleno lento z napisom SREČNOin v roki rudarsko paradno palico, ki izvira iz nadzorniškepalice. Ta je v jami nadzornikom služila kotmerilo, za obtrkavanje stropov in sten zaradi ugotavljanjain preprečevanja zruškov ter za označevanjeizdelanih opornikov v eni izmeni.JULIJ 2007|15

DAN RUDARJEVDELO JE NAJBOLJŠE SREDSTVO,DA SI POLEPŠAMO ŽIVLJENJEV soboto, 30. junija, dopoldne so se na tradicionalni prireditvi srečali jubilanti20-letnice dela v Premogovniku Velenje in njegovih povezanih družbahter jubilanti jamske reševalne čete. Prireditev je bila v Domu kulture.Življenje je morda res podobno loteriji,toda marsikaj je odvisno tudiod nas. In zato smo odgovorni za to,kar delamo, pa tudi za tisto, česar nedelamo. S temi besedami je jubilantepozdravila Diana Janežič, ki je tudiletos povezovala program. Predvsemza tisto, kar so v 20 letih s svojim delomprispevali k našim skupnim načrtom,pa so bili v soboto počaščeni.Najprej sta jim zaigrali pianistka OlgaUlokina in violinistka Inge Ulokina, zadelovni jubilej pa jim je v nagovoručestital direktor Premogovnika dr. EvgenDervarič. Med drugim je takolepovedal!»Dvajset let dela pri enem delodajalcuje dolga doba v človekovem življenjuin dvajset let dela in zvestobeje veliko dejanje. Pomembni sta tudikvaliteta zvestobe, kvaliteta odnosovs tistimi, s katerim se vsak dan pri delusrečujemo. Bistvena razlika je v tem,ali smo v ta odnos samo prisiljeni zaradizagotavljanja boljših razmer zaživljenje ali pa nam ta odnos in delopomenita več in smo zaradi njiju srečnejši,bogatejši.Verjamem, da so v našem podjetjuodnosi dobri, saj se za to vsi trudimo,za to se izobražujemo, tovarištvo paje že od nekdaj ena izmed najpomembnejšihvrednot v rudarskem poklicu.Vse sodobne poslovne teorije naprvo mesto postavljajo človeka. Todavse preveč rado se zgodi, da so pravzaposleni najbolj prizadeti, kadar jeBronasto plaketo za petletno članstvo v jamski reševalni četi so prejeliPeter Britovšek, Milan Goltnik, Robert Hrženjak, Peter Jezernik, RobertKnez, Peter Kolenc, Matej Pačnik, Marko Svitlica in Boris Špeh.Za 10 let članstva v jamski reševalni četi so srebrno plaketo in vazo dobiliBoris Brusnjak, Zlatko Drolc, Janko Hostnik, Jože Jelen, Aljoša Kokol,Aleš Krel, Franc Lenko, Ivo Lužnik, Edvard Mežnar, Boštjan Polesnika,Lojz Rajh, Jože Virbnik in Dejan Radovanovič.Za 15 let članstva v jamski reševalni četi so zlato plaketo prejeli JurijGoličnik, Jože Grčar, Roman Hudournik, Zvone Kodrun, Darko Kralj,Bogdan Pešak, Jože Podlesnik, Franc Slakan in Marjan Velunšek.podjetje v krizi. V premogovniku in vpovezanih družbah se zavedamo, daje človek največje bogastvo podjetja,da je tisti najpomembnejši člen, s katerimje najbolj zahtevno upravljati.Vsak delavec lahko veliko prispeva kuspešnosti podjetja, lahko je delaven,ustvarjalen, tovariški, inovativen, predan,solidaren. Takšnih, ki imajo naštetelastnosti sami po sebi, ni veliko.Zato potrebujemo sisteme: izobraževanja,motiviranja, komuniciranja,vodenja, varnosti in zdravja pri delu,varovanja okolja. Prepričan sem, daje teh sistemov pri nas veliko in dadajejo rezultate, zaradi katerih smozadovoljni in uspešni vsi.Pri nas so cenjene vrednote: delavnost,dobri medsebojni odnosi, tradicija,tovarištvo pa tudi pripadnost.Vi pripadnost izkazujete tudi s svojozvestobo Premogovniku ali njegovimpovezanim družbam.Današnja svečanost je namenjenaJULIJ 2007|16

tudi jubilantom - jamskim reševalcem.Pomen jamske reševalne čete je zanemoteno delo Premogovnika izjemnovelik. Vsak trenutek imamo na razpolagousposobljene in pripravljenesodelavce, ki jamo poznajo v vsehnjenih podrobnostih in pasteh. To pomembnoprispeva k občutku varnostipri delu v jami.Danes imam priložnost, da se vam zahvalimza vaš prispevek k poslovanjuin razvoju Premogovnika, povezanihdružb, za vašo pripadnost podjetju.Hvala vam! Tudi zaradi vas imajoPremogovnik Velenje in njegove povezanedružbe v okolju velik ugled inprepričan sem, da je častno delati prinas in da je tudi dandanes častno bitirudar.«Z diplomo, darilom, stiskom roke inzahvalo pa sta se tistim iz Premogovnikaza dolgoletno delo in zvestobopodjetju zahvalila skupaj s tehničnimdirektorjem mag. Marjanom Kolencem.Jubilantom in jubilantkam izpodjetja HTZ je priznanja pomagalpodeliti njihov direktor dr. VladimirMalenković, jubilantom podjetjaGOST direktor Ivan Žilič, in jubilantuiz podjetja PV Invest njegov direktorDrago Potočnik.103 jubilantje so letos praznovali 20-letnico dela, 31 pa je bilo jubilantovjamske reševalne čete in njim so podelilipriznanja za 5, 10 oziroma 15let delovanja v jamski reševalni četi.Tako je bilo obeleženo skupno delo,ki nas povezuje, kot nas povezujejonaše delovne roke, misli, znanje, sposobnosti,izkušnje, želje, načrti. Ponovnosta nas povezala tudi rdeč nageljin praznovanje dneva rudarjev.Dragica MarinšekNA ZDRAVJE, IZKUŠENI KAMERATI!»Pozdravljeni, spoštovani sodelavciin sodelavke, ki ste se med lanskimin letošnjim rudarskim praznikompodali v penzijo. Da bi vam spominina rudarjenje in na drugo delo, povezanos premogovništvom, ne šli prehitrov pozabo, smo za glasbeni uvodmedse povabili pevce Rudarskega okteta,«je po uvodnem nastopu Rudarskegaokteta upokojene sodelavcein sodelavke Premogovnika in njegovihpovezanih družb na njihovemsrečanju v restavraciji Jezero 29. junijazvečer v povezovalnem programunagovorila Diana Janežič.O letih njihovega dela, njihovem trudu,delavnosti in vsem, kar ostaja zanjimi, jim je spregovoril direktor PremogovnikaVelenje dr. Evgen Dervaričin jim ob tem tudi čestital, ker souspeli dočakati pomemben dogodek– upokojitev.V DELO STE VLOŽILI DELSEBE»Vsak človek, ki gre skozi prostor,tam nekaj pusti in vzame nekaj sseboj. Vi ste v letih dela del sebe -znanje, prizadevnost, ustvarjalnost,življenjsko moč, mladostno zagnanost,izkušenost zrelih let - deliliz nami in veliko dragocenega pustilipri svojem delu. Sooblikovali ste našepodjetje, sooblikovali ste dolgo obdobjev razvoju podjetja. Pustili stesledi v več kot stotridesetletnem delovanjuvelenjskega premogovnika.Večina med vami je bila vso svojo delovnodobo zaposlena v premogovnikuali v njegovih povezanih družbah.Delali ste v časih, ko so bile potrebedružbe po premogu velike, ko je bilopotrebno delati nadure, da je bil izkoppremoga dovolj velik. Razmereza delo niso bile vedno prijazne. Toso bili tudi časi intenzivnega zaposlovanja,pa tudi odhodov je bilo veliko.Ne želimo si več tako težkih časov inzadovoljni smo, da so sedaj delovnein varnostne razmere bistveno boljšein tudi nesreč pri delu je veliko manj,”je uvodoma dejal direktor, nato papoudaril pomen izdelane vizije PremogovnikaVelenje.“Lani sprejet razvojni načrt je smelo,a realno zastavljen, naravnan naposodobitev šoštanjske termoelektrarnein gradnjo bloka 6. Vsebuje tudimožnosti za delovanje premogovnikado leta 2040.Intenzivno delamo na razvoju novihtehnologij pridobivanja in izrabepremoga, ki bi omogočile cenovnozanimivo in konkurenčno izrabo tuditistih zalog premoga v šaleški kadunji,ki jih danes na tak način še ne znamoJULIJ 2007|17

DAN RUDARJEVizkoristiti.Podpiramo razvoj novih dejavnostiin iščemo sovlagatelje, ki imajo zanjetrge, znanje in kapital. Na takšen načinželimo ohraniti delovna mesta v dolini,ki jih je zaradi razvoja tehnologijepridobivanja premoga vedno manj.Naš premog je namreč ravno takoizpostavljen tržnim zakonitostim, kotso na trgu vsi drugi proizvodi in storitve,«je sklenil dr. Dervarič.Upokojenci so bili na srečanje povabljenitudi zato, da v spomin na dolgoletnosodelovanje dobijo priznanje inspominsko darilo. Pri podeljevanju seje direktorju Premogovnika pridružiltehnični direktor mag. Marjan Kolenc.Skupaj sta se za minulo delo zahvalila155 upokojencem, za naprej pa jimzaželela, da ohranijo lepe spomine načase, ki so jih preživeli v velenjskempremogovniku in na sodelavce.Slovesnosti je sledil zabavnejši delvečera z večerjo, plesom in klepetom,tudi o tem, za kaj vse bo namenjenupokojenski čas. Prav vsi pa smojim zaželeli, naj jih tudi na vseh njihovihnovih poteh spremlja pozdrav»srečno«!Dragica MarinšekOHRANJAJO 200-LETNOTRADICIJO RUDARJENJAOb dnevu rudarjev se na priložnostnih slovesnostih zberejo nekdanji rudarjiin krajani tudi drugod po (nekdanjih) slovenskih rudarskih krajih. Vnaši bližini stanovski praznik tradicionalno praznujejo rudarji iz Liboj, Griž,Zabukovice in okoliških zaselkov.Letos je 3. julija praznovanje rudarskegapraznika v letnem gledališčuLimberg organizirala Svoboda Griže,zbranim godbam na pihala Liboje inZabukovica, slavnostni četi rudarjevin krajanom pa se je pridružilo tudisedem uniformiranih rudarskih upokojenceviz Velenja.Kot je v nagovoru zbranim dejal predsednikEtnološkega društva Liboje– Zabukovica Anton Pintar, je praznikrudarjev za te kraje velik dogodek,saj se je v zabukoviški in libojski kotlinirudarilo več kot 200 let. Lastnikimanjših rudnikov so se v začetku 19.stoletja združili v državna rudnika Zabukovicain Liboje.»V času gospodarske krize leta 1929,ki je prizadela Rudnik lignita Velenje,so velenjski knapi dobili delo med kamerativ Zabukovici, leta 1966, po zaprtjupremogovnika v Zabukovici, paso velenjski rudarji to »uslugo« vrnili.Tako oba premogovnika že od nekdajohranjata trdne vezi,« je med drugimdejal Pintar.Leta 1983 je bila na pobudo IvanaGrobelnika ustanovljena rudarskačeta uniformiranih rudarjev, ki imanalogo, da se udeležuje praznovanjNastop pihalnih godb v letnem gledališču Limbergobletnic in pogrebov rudarskih kameratovter da ohranja tradicijo in dediščinorudarskih krajev.Kot je povedal Anton Čas, eden odudeležencev proslave iz Velenja, jedruženje vsako leto prijetno in minev obujanju spominov na nekdanjetežke delovne razmere v premogovniku.Prav tako pa so vsi veseli, da seob letu znova srečajo in da tradicijapraznovanja dneva rudarjev v teh nekdanjihrudarskih krajih ni prenehala.Diana JanežičJULIJ 2007|18

21. SKOKI ZA RUDARSKO SVETILKOZačetek mednarodne poletne sezone v smučarskih skokih se je tudi tokratodvil v Velenju in se začel že z 21. tekmo za rudarsko svetilko 6. julija zvečer,v soboto popoldne pa je bila še tekma za pokal Gorenja.Za obe tekmi je bilo prijavljenih 13 državs skupno 64 tekmovalci, Slovenijapa je nastopila z vsemi kandidati zareprezentanco.Tekma je bila zanimiva in zaradi temeše bolj privlačna, žal pa ob skakalnicini bilo toliko gledalcev, kot smo bilivajeni prejšnja leta. Pridih rudarskegapraznika so tekmi dali Pihalni orkesterPremogovnika Velenje z zaigranimikoračnicami, tradicionalni spust mladihskakalcev v premoru med obemaserijama po hrbtišču skakalnice vtemi s prižganimi rudarskimi svetilkamiin nagovor tehničnega direktorjaPremogovnika Velenje mag. MarjanaKolenca, ki je na koncu tudi podelilpriznanja najboljšim. Poudaril je povezanostrudarjev in skakalcev, sajoboji za dobre rezultate potrebujejodelovno vnemo, inovativnost, vztrajnost,korajžo, znanje in srečo.Glavnina dogajanja je, seveda, potekalamed skakalci, kjer je med domačimiblestel Primož Pikl iz Ljubnega,naš trenutno najboljši skakalec. Natekmi za rudarsko svetilko je bil drugi,za tri točke je moral prvo mesto prepustitiAvstrijcu Bastianu Kaltenböcku,zato pa je Pikl na sobotni tekmi zapokal Gorenja zmagal in prav tako vnedeljo na tekmi v Kranju. Z 280 točkamitudi vodi v skupnem seštevku zacelinski pokal in je trenutno brez tekmecamed slovenskimi skakalci.Diana JanežičRUDARSKA SVETILKA RIBIČEMPREMOGOVNIKA7. julija je bilo ob Škalskem jezeru znova živahno. Tu je namreč potekalo prvenstvov ribolovu s plovcem za osvojitev pokala »rudarska svetilka«, s čemerso ribiči že 28. leto zapovrstjo zabeležili praznovanje dneva rudarjev.Tekmovanja se je udeležilo 75 tekmovalcevoziroma 25 ekip iz cele Slovenije.Tekmovalci so bili razdeljeni v3 sektorje: A, B in C. Posamezno sonajveč rib ujeli:- v sektorju A 1. Boris Ocvirk, 5400g, 2. Janko Šegula, 3000 g, 3. RobiPreglau, 2450 g;- v sektorju B 1. Franjo Zvonar, 3850g, 2. Štefan Bednjanič, 2950 g, 3. OtoMravljak, 2750 g;- v sektorju C 1. Boris Širnik, 4750g, 2. Vojko Vede, 3750 g, 3. BoštjanCilenšek, 3550 g.V ekipni uvrstitvi so ribiči Boris Širnik,Janko Šegula in Ivan Hranjec, ki sosestavljali prvo ekipo PremogovnikaVelenje, prepričljivo osvojili 1. mestoin s tem prehodni pokal »rudarskasvetilka«.2. mesto je pripadlo ekipi Bar Tina, zakatero so ribarili Vojko Vede, ZvoneDobnik in Robi Jedlovčnik, 3. mestopa so zasedli ribiči RD Zagorje, in sicerBoštjan Cilenšek, Branko Rozmanin Uroš Cencelj.Skupna teža ulovljenih rib je bila 68kg in 450 g. Takoj po tehtanju so bileribe vrnjene v vodo.Od leta 1980, ko poteka to ribiškotekmovanje, so ekipe PremogovnikaVelenje osvojile pokal le enkrat, insicer leta 2002. Prav zaradi tega jeletošnji ekipi Premogovnika Velenje vposebno veselje in ponos, da je osvojila»rudarsko svetilko«.Boris ŠirnikOdlični ribiči (od leve): IvanHranjec, Boris Širnik in JankoŠegula, čepi Jakov Dominkovič(vodja ekipe).JULIJ 2007|19

S 3 10 17 24 31 7 14 21 28Č 4 11 18 25 1 8 15 22 1PODJETJE SMO LJUDJEP 5 12 19 26 2 9 16 23 2DOPUST NISLE6 13UŽITEK,20 27 3JE10NUJA17 24 3 1N 7 14 21 28 4 11 18 25 4 1IN INVESTICIJA VAPRILZDRAVJEMAJP 2 9 16 23 30 7 14 21 28T 3 10 17 24 1 8 15 22 29V neki raziskavi so devet let proučevali pogostost dopustov v veliki skupiniS 4 11 18 25 2 9 16 23 30moških, ki so imeli visoko tveganje za srčne bolezni. Ugotovili so, da soimeli tisti, ki so bili na dopustuČvsako5 12leto,19statistično26 3manjše10 17tveganje24 31zasmrt zaradi srčne ali katere Pdruge bolezni 6 13 20kot 27tisti, ki si 4 niso 11 18 vzeli 25časa za 1dopust (povzeto po DELU). S 7 14 21 28 5 12 19 26 2Ko proti koncu leta pregledujem porabodopusta, velikokrat pomislim,da je tudi med nami nekaj takšnihsodelavcev, ki jim ostaja veliko dnidopusta, in tudi takšnih, ki jim dopustazmanjka že skoraj v prvi polovicileta.V takšnih primerih pomislim – prvinajbrž sodijo, da so nepogrešljivi nadelu, drugi pa porabijo svoj dopustza prikrivanje drugačnih izostankov.Vsekakor pa je takšno stanje verjetnotudi posledica slabega planiranja koriščenjadopusta in slabše organizacijedela.Dopust je naložba v zdravje, namenjenje temeljiti obnovi in krepitvimoči. Pripomogel naj bi k dobremupočutju in dolgoročno tudi k boljšemuzdravju. Takšen efekt dopusta padosežemo, če le-ta traja vsaj 14 dni.Naš kolektivni dopust nam torej vsajčasovno omogoča, da se na delo ponovnovrnemo polni energije in moči,pripravljeni na nove obremenitve instrese, z okrepljenim imunskim sistemom,ki bo pripomogel, da nas ne kolekt. dopust plačano v nasled. mes. plačaDELOVNIH DNI - 224, PRAZNIKOV - 14, KOLEKTIVN 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 1JULIJ AVGUST SP 2 9 16 23 30 6 13 20 27T 3 10 17 24 31 7 14 21 28S 4 11 18 25 1 8 15 22 29Č 5 12 19 26 2 9 16 23 30P 6 13 20 27 3 10 17 24 31S 7 14 21 28 4 11 18 25 1N 1 8 15 22 29 5 12 19 26 2OKTOBER NOVEMBERKOLEKTIVNI DOPUST NEPLAČANI PROSTI DNEVIDP 1 8 15 22 29 5 12 19 26bodo T v posteljo 2 9polagali 16 23 že majhni 30 6 13 20 27prepihi.S 3 10 17 24 31 7 14 21 28SAMI Č USTVARIMO 4 11 18 25 1 8 15 22 29KORISTEN DOPUSTVendar P zgolj 5 12 dolžina 19dopusta 26 še ne 2 9 16 23 30zagotavlja dobre investicije v zdravje.Za Sto bo potrebno 6 13 še 20nekaj 27več našelastne aktivnosti in našega angažiranja,N pa tudi 7 14 na varnost 21 28 ne smemo3 10 17 244 11 18 2512pozabiti. nedelje in prazniki proste sobote neplačaniDOPUSTA - 10, PLAČANIH DNI - 248NEKAJ NAPOTKOV PREDDOPUSTOM- Na dopust se pripravimo, izberimouresničljiv cilj, ki nas ne bo izčrpalfizično, psihično in finančno.- Posvetimo se tistim dejavnostim, kiso med letom nedosegljive zaradidelovnih obveznosti in ki nas resničnorazbremenijo.- Prisluhnimo svojemu partnerju, svojimotrokom, prijateljem in preživimoz njimi kar največ vedrih trenutkov.- Na pot se odpravimo zbrani, poskušajmose izogniti gneči, na potiimejmo dovolj brezalkoholne pijačein sadja, za mlajše otroke mordanovo igračko, ki jih bo razveselila inpomirila.- Ne pozabimo na zdravila in počitniškolekarno, da bomo v primerumanjših nezgod lahko ukrepalisami.- Tudi na dopustu poskrbimo za zdravnačin življenja, torej v ničemer nepretiravajmo - le smeha, dobre voljein ljubezni se naužijmo toliko, danas bo spomin na dopust prijetnoogreval še v mrzlih mesecih.Želim vam lep dopust in vrnite sezdravi!Milena Ahtik,univ. dipl. psih.JULIJ 2007|20

ZDAJ PA NA DOPUST!Kdor se ni na dopust odpravil že prej, se bo zdaj. Prva polovica avgusta je vPremogovniku Velenje in HTZ čas za kolektivni dopust. Počitek, sprostitev,razvedrilo, prosti čas, počitnice - vse to je namreč pomembno in potrebnoza prijetno življenje, ohranjanje ter obnavljanje zdravja in delovnih moči.Poglejmo, kako dopust načrtujejo naši sodelavci!Samo Korelc, Jamska strojna služba:»Dopust vsi v družini že komaj čakamoin sredi julija res tudi že gremo nazasluženi dopust. Že dolgoletna tradicijaje, da gremo v Medulin pri Puli,prijatelje pa tudi najdemo kar tam.Dopust mi pomeni počitek, čas za deskanjena vodi, kolesarjenje, druženjes prijatelji. Za vse najdemo čas, urnikje res kar natrpan, a zdržali bi tudi dlječasa. Na dopust gremo radi poleti inpozimi, vedno je lepo.«tudi izobraževanje na področju zgodovine,kulture, zemljepisa, lahkorečem, da je to zame nadgradnja življenjskegastila.«Edi Preprotnik, Praktično izobraževanje:»Poletje je tudi zame čas dopusta.Letos načrtujemo dopust v apartmajusinove hčerke na Krku, a še nevem, kako dolgo bomo tam ostali.Na dopustu sem rad čim manj obremenjen,rad poležavam, berem časopisein knjige, zvečer pa se sprehajam.Dopust mi pomeni sprostitev,psihično in fizično. Vsako leto gapotrebujem več, žal pa med letomzaradi šolskega leta ni veliko časa zadopust, tako ga večinoma izkoristimpoleti.«Jože Skaza, Priprave: »Moje delo jetakšno, da se dopust prileže. Kot reševalecsem bil pred kratkim že en tedenna preventivnem oddihu v Fiesi,bilo je odlično. Sedaj pa načrtujemoše kakšen teden dopusta z družinov Zadru. Preveč si še ne upamo načrtovati,ker imamo še nekaj težav ssinovim zdravjem, a upam, da se bovse dobro izteklo in bomo lahko odšlina dopust. Tudi sicer moramo dopustskrbno načrtovati, ker imamo domakmetijo, za katero mora nekdo v časuMiran Selan, Tehnično področje:»Kmalu se bomo odpravili na zasluženidopust. Planiram potovanje poGrčiji z avtodomom, in sicer v časunašega kolektivnega dopusta in mogočepotem še en teden. Z družinobomo potovali po klasični Grčiji, obiskalibomo tudi številne lepe peščeneplaže in mesta.Dopust mi pomeni sproščanje, polnjenjebaterij za nadaljnje delo paJULIJ 2007|21

PODJETJE SMO LJUDJEnaše odsotnosti skrbeti.Dopust mi veliko pomeni: sprostitev,več časa za družino, pogovore, kajnovega in zanimivega vidim, spoznamnove ljudi in pridobim energijoza nadaljnje delo. Dopust je vsekakorpomemben.«Drago Viher, Oskrba in urejanjetransportnih naprav: »Dopusta seveselim. Nič še nimamo planirano,verjetno pa bomo odšli v kakšne hribe,mogoče tudi na morje. Všeč mije aktiven dopust, če je le mogoče vgorah in na »zajlah«.Dopust mi je pomemben, da se lahkomalo spočijem. A letos ga v ta namenne bom potreboval, saj se bom konecleta lahko temeljito odpočil, se bomnamreč upokojil. Tudi na morju in vtoplicah sem letos že bil, sicer pa semvesel vsakega prostega dne.«Husein Joldić, Kopalnice: »Letos gremoz družino k sorodnikom v Italijo,potem malo na Hrvaško in še v rojstnekraje, v Bosno. Dopusta se zeloveselim, privoščili si ga bomo od 20.julija do 13. avgusta, tako da se bores splačalo spakirati kovčke in odpotovati.«Ermin Mujkić, Proizvodnja: »Na dopustse odpravljamo v Poreč in potemše v Bosno, konec julija odpotujemo.Malo se bomo sprostili, se razvedrili,odpočili pa tudi rekreirali.Moje delo je takšno, da dopust potrebujem,včasih tudi kakšen teden medletom, vse bolj pa razmišljam tudi okakšnem oddihu v toplicah, saj letapač tečejo.«Dragica Marinšek, foto Diana JanežičNORDIJSKA HOJA- Najbolj enostaven način rekreativnevadbe, ki se začne že na domačempragu.- Osnovni namen je gibanje celega telesa,pri katerem zaradi uporabe palicza nordijsko hojo telo pri gibanjuvključuje kar 90 odstotkov mišičja.- Redna "blaga" telesna aktivnost nordijskehoje učinkovito spravi v pogonsrce in ožilje. Zaradi tega smobolj vzdržljivi in lahko vztrajamo vneprekinjeni telesni vadbi dlje časa.- Dan za dnem bomo lahko opazovali,kako uspešno topimo telesnemaščobe. Zaradi večjega števila srčnihutripov in večje porabe kalorijna časovno enoto je nordijska hojaodličen pripomoček za hujšanje.- Izboljšali bomo svojo telesno držo.Hodili bomo bolj zravnano, vsakdanjikorak brez palic pa bo daljši inodločnejši.- Je zadnji čas, da se znebimo bolečinev vratu in se poslovimo od nadležnegaglavobola. Pri tem nam bopomagala pravilna tehnika nordijskehoje, ki bo zaradi povečanega dotokakisika zmanjšala mišično napetostv občutljivem predelu vratu.- Sklepe spodnjih okončin bomo spravilno tehniko hoje razbremenili.Postali bomo samostojni in svobodnejši.- Korak za korakom bomo podpirali spravilnimi in kakovostnimi palicamiza nordijsko hojo.- Avtomobil, kolo ali druga transportnasredstva, ki smo jih uporabljali zapremagovanje krajših razdalj, lahkozamenjamo za palice za nordijskohojo in s tem razgibamo telo žemed krajšim sprehodom do trgovine,službe ali prijateljev.- Hoja v naravi izboljšuje psihičnokondicijo, nas osrečuje in zmanjšujevsakodnevni stres.- Osteoporoza in bolečine zaradi boleznikosti in sklepov bodo z rednimgibanjem in nordijsko hojo v bodočele še del zgodovine.- Jutro lahko začnemo z rekreativnovadbo sami, v dvoje ali skupini.- Aktivna zaščita pred boleznimi srcain ožilja je zagotovo nordijska hoja.Urška B.JULIJ 2007|22

PAPIRUS ZA NAJBOLJŠAINTERNA GLASILANa letošnjem tekmovanju za nagrado Papirus za najboljše slovensko internoglasilo, ki jo je konec marca razpisala Sekcija internih komunikatorjevpri Slovenskem društvu za odnose z javnostmi, je največ točk dobilo glasiloInside, družbe Simobil, d.d., naš Rudar pa je bil 9.Petčlanska strokovna žirija je ocenjevalakomunikacijsko vrednost,novinarsko vrednost in oblikovnozasnovo 35 prispelih edicij, od tega29 v kategoriji revija/časopis, petelektronskih glasil in en bilten. Žirijoso sestavljali Špela Jurak, Lek, VesnaPetkovšek, Gorenje, Matjaž Potokar,KD Group, Jana Petkovšek, Dnevnik,in Mojca Zavolovšek, Finance.Med revijami in časopisi je največtočk (179) zbral Simobilov Inside, nadrugo mesto se je uvrstil lanski zmagovalecglasilo Kolektiv družbe Lek(168) in na tretje Mercatorjev Časomer(164). Med prijavljenimi elektronskimiglasili je bil po mnenju članovžirije najboljši Telekomov E-skupaj, vkategoriji biltenov je sodeloval le LekovBilten.RUDAR JE ČASOPIS Z DUŠORudar je s 153 točkami zasedel devetomesto, kar je bistveno bolje kotlani, ko je bil med 39 revijami v sredinirazpredelnice. V posameznih ocenjevalnihkategorijah je največ točkdobil za novinarsko in komunikacijskovrednost.Člani strokovne žirije s teh dveh področijso pohvalili zelo pestro vsebinoin dobro organiziranost časopisa,izčrpnost informacij, veliko pojavnostmnenj zaposlenih v Rudarju, kar prispevak pripadnosti in motiviranjuzaposlenih (to je bilo priporočiloz lanskega ocenjevanja in smo gaupoštevali, op.p.), uravnoteženostmed “trdimi” in mehkimi” vsebinami,navdušili so jih uvodniki, pohvalili sonaslove.Članica žirije Jana Petkovšek je zapisala,da je Rudar časopis z dušo, daVodni park počasi, a zanesljivo prihajaOb remontu v TEŠ tudi pri nas premontažeČe pravočasno zaviraš, se ne zaletišPoženimo kri po žilah. In to čimprej!|1RUDARMarec 2007ima velik potencial in da bi z nekajpopravki lahko bil odličen.Pa kritike in predlogi za izboljšanje?Predlagali so več novičk, bolj ustvarjalnooblikovanje naslovov in podpisovk fotografijam, večjo razgibanostbesedila.Zadovoljni smo s pohvalami in predlogiza izboljšave in potrudili se bomona lestvici ocenjevanja za nagradoPapirus v prihodnje prilesti (še) višje,ob tem pa ostati revija, ki bo všečbralcem.GLAVNO BESEDO IMAJOREVIJEVesna Petkovšek, podpredsednicaPRSS in članica žirije, je ob razglasitvirezultatov povedala: »Tudi letos somed prijavljenimi internimi glasili imeleglavno besedo interne revije, karpotrjuje, da je v Sloveniji med orodjiinternega komuniciranja ta oblika še3 Rekordni proizvodnja in kakovost premogaVloga nadzornika je izredno odgovornaHTZ zbudil pozornost na sejmu MegraČestitamo za praznik dela!|1RUDARApril 2007vedno najbolj razširjena.Prijavljene interne revije so povečinizelo kakovostne in dobro opravljajosvoje osnovne funkcije povezovanja,informiranja, izobraževanja, motiviranja.Kljub zelo podobnim ciljem pase način nagovarjanja zaposlenih odpodjetja do podjetja precej razlikuje,kar je zelo povezano z organizacijskokulturo in naravo dela oziromapanogo znotraj katere organizacijadeluje.«Nagrada in priznanja Papirus bodopodeljena v okviru 11. Slovenske konferenceo odnosih z javnostmi oktobraletos v Podčetrtku, glasilo Insidepa se bo kot najboljše slovensko internoglasilo pomerilo še na evropskemtekmovanju Grand Prix, ki ga organiziraevropska zveza združenj internihkomunikatorjev FEIEA.Diana Janežič4 JULIJ 2007|23

PODJETJE SMO LJUDJEIZOBRAŽEVANJE KOT IZZIV»Izobraževanje ni polnjenje vedra, temveč netenje ognja,« je misel, ki šekako ustreza razmišljanju dveh sodelavcev, ki sta v zadnjih mesecih obogatilasvoja znanja in pridobila nova, pa ob tem spoznala, da jima znanja ševedno primanjkuje.Natalija Lah, univ. dipl. sociologinja,vodja projektov izobraževanja v Razvojukadrov, je 16. aprila na Univerzina Primorskem, Fakulteti za managementv Kopru končala podiplomskištudij specialističnega managementav izobraževanju in pridobila nazivspecialistka managementa v izobraževanju.»Pri svojem delu sem ugotavljala primanjkljajznanja iz managementa,zato je bil cilj mojega študija pridobitiznanja s področja splošnega managementain spoznati posebnosti managementav izobraževanju. Omenjeništudij daje splošna znanja o vodenju,ravnanju z ljudmi, odnosih z okoljem,upravljanju materialnih in kadrovskihvirov, organizacijski klimi, torej znanja,ki so potrebna za celostni preglednad delovanjem in dinamikoorganizacije.Študij je namenjen v prvi vrsti pedagogom,šolnikom, vendar pri njemzaradi tega nisem imela težav. Iz predavanesnovi sem vedno povleklavzporednice s prakso v podjetju, polegtega mi je prav ta študij omogočilspoznati mnogo zanimivih ljudi, kiČe mislimo, da že vse vemo, se gotovone bomo naučili ničesar novega.John M. TempletonŠola ni edina, ki mlade ljudi uči. Okoljein doba nanje vplivata prav toliko kotvzgojitelji.Paul ValeryNe more biti učitelj, kdor ne zna bitiučenec.Baltasar Gracián y MoralesPravo odkritje ni odkrivanje novih dežel,temveč drugačen pogled na stvari.Marcel ProustNatalija Lah je specialistka managmenta v izobraževanju.delajo v vzgojno-izobraževalnih institucijah.Prek teh stikov in priložnostiizmenjav izkušenj z njimi sem spoznala,koliko je še možnosti za povezovanjein sodelovanje izobraževanihustanov z gospodarstvom.Znanja, ki sem jih pridobila, so primojem delu zelo uporabna. Eden odciljev študijskega programa je bil, naprimer, tudi razumevanje in uporabametod raziskovanja na področju izobraževalnegamanagementa, recimomerjenje učinkovitosti izobraževanja,s čimer se med drugim dosti ukvarjampri svojem delu. Svoja dosedanjaspoznanja sem vsekakor nadgradilain obogatila.Ta enoletni študij mi je omogočil tudivpis v drugi letnik na tej fakulteti, naznanstveni magistrski študij, in to pomeni,da s svojim študijem še nisemkončala,« je svoje izobraževanje predstavilaNatalija Lah.NOVA ZNANJA ZA BOLJŠEDELO22. junija je na Naravoslovno-tehničnifakulteti Univerze v Ljubljani – oddelekza geotehnologijo in rudarstvoMatjaž Koželj, univ. dipl. inž. rudarstva,zagovarjal magistrsko deloTeorija in praksa izmere premikov vpovršinski ugreznini, nastali zaradirudarjenja. Pridobil je naziv magisterznanosti s področja rudarstvaMag. Matjaž Koželj je vodja jamomerskegaoddelka. Za vpis magistrskegaštudija se je odločil za to, da binadgradil svoje znanje oziroma, da bisvoje bogato znanje in izkušnje z delovnegapodročja še obogatil.»V smislu kariere ali napredovanjatrenutno ne bom pridobil nič, pridobilpa sem mnogo novih znanj, spoznanj,ki jih s pridom uporabljam priJULIJ 2007|24

POPRAVEKNOTICE OUPOKOJENIHRUDARJIHV prilogi Rudarja 6/2007 oupokojencih smo pri notici zaMarjan Petrovića objavili napačnofotografijo. Napako popravljamoz novo, pravo fotografijoin se Marjanu Petrovićuopravičujemo.MARJAN PETROVIĆ,upokojen 10. oktobraMag. Matjaž Koželj bo svoje znanje še nadgradil z vpisom doktorata.svojem delu.Tematika, ki sem jo obdelal v magistrskinalogi, je bila, preden se je jamomerskaslužba reorganizirala, mojedelovno področje. Sedaj namreč pokrivamjamomerstvo v jami, tematikanaloge pa se nanaša na premike napovršini.V nalogi je poleg teorije načrtovanja,postavitve, meritev in obdelaveizmerjenih podatkov v opazovalnihmrežah obdelan praktični primeropazovalne mreže. Gre za opazovalnomrežo v Pesju, ki smo jo postaviliv letih 1999-2000. Z meritvami vopazovalni mreži Pesje smo pridobilipodatke, s katerimi smo izračunali koordinateopazovanih točk po metodiposredne izravnave. Rezultat analizeobdelanih meritev so velikosti in natančnostidoločitve premikov terenav določenih časovnih obdobjih. Naosnovi tako dobljenih podatkov lahkokorektno obravnavamo in pojasnjujemodogajanja na površini, možno paje tudi napovedovanje premikov terenav prihodnje.Letos smo pri raziskovalni nalogi, kipoteka v sodelovanju PremogovnikaVelenje in NTF, uporabili način za izmeropremikov in izravnalni izračun,ki sem ga obdelal v nalogi, tudi pri izmeripremikov podgradnje v jamskihprostorih.Prvi občutki po opravljenem zagovoruso bili predvsem olajšanje, da jedolgotrajno in obsežno delo za manoin da sem dosegel cilj, ki sem si ga zastavil.Od vpisa podiplomskega študijado zagovora magisterija je preteklokar nekaj let. Vmes je prišlo domenjave mentorja in nekaterih drugihzapletov. S svojim drugim mentorjemsem bil zelo zadovoljen in z njim sodelujemše pri raziskovalnih nalogah.Pohvaliti se moram, in na to sem zeloponosen, da je magistrska naloga odA do Ž moje delo, saj sem bil vpetod začetka – od zasnove opazovalnemreže, do njene postavitve, izmere,obdelave podatkov - do končnegaporočila, ki je del magistrskega dela.Vse to pa bi bilo nemogoče brez pomočimojih sodelavcev iz oddelkaJamomerstvo in razumevanja vodilnihv podjetju. Za nasvete pri izdelavimagistrskega dela se zahvaljujemmentorjema in vsem, ki so mi kakorkoli pomagali. Zahvala velja tudi mojimdomačim, saj so me v času študijavseskozi podirali.Razmišljam o nadaljevanju študija invpisu doktorata, in sicer z nadgradnjomagistrske naloge. V doktorski nalogibi obdelavo višinske in ravninske mreže,ki ju sedaj merimo in obdelujemoločeno, povezal v en korak, v enoten3D model.«Nataliji in Matjažu iskrene čestitke!Diana JanežičRodil se je 16. 4. 1957 v Drapničih,BiH. Poročen s Slavico,rojeno Veselčić. Oče dvehotrok: Marinka in Francislava.V podjetju se je zaposlil leta1978 kot nekvalificiran delavecpri Jamskih gradnjah. Leta1980 je opravil izpit za polkvalificiranegain leta 1981 za kvalificiranegarudarja.Bil je sindikalni poverjenik indve leti član stanovanjske komisije.V pokoju se bo trudil čim večhoditi v naravo, obiskoval pabo tudi rojstni kraj.Sodelavcem želi veliko zdravjain sreče, da doživijo upokojitevzdravi in nepoškodovani.JULIJ 2007|25

NA OBISKUČE NOSIŠ SRCE NA DLANI,DAJEŠ IN PREJEMAŠ.Anton Skornšek je strojni tehnik. V Premogovniku Velenje je zaposlen odleta 1974, in to ves čas kot tehnolog, sedaj v Pripravi dela. Specializiran jeza odkopne naprave, kombajne. V jamo je poklican ob intervencijah priokvarah, težavah, kontroli novih strojev in montažah, sicer pa je stalno vstiku z remontiranjem opreme v delavnici. Svoje delo je opisal kot pestro,zanimivo, zahtevno, polno izzivov, novosti. Zanj je potrebnih tudi veliko izkušenj.Tone bo 27. julija zadnjikrat prišel na delo in to bo zanj velik miselnipreskok od pomembnih obveznosti do zgolj prostega časa.Ali hranite kakšno stvar iz mladihlet?Hranim slike, posebej iz obdobja, kosem igral rokomet. Iz tega časa hranimtudi izrezke iz časopisov.Katera je bila vaša najboljša ocenav osnovni šoli?Bil sem priden, tudi odličen.Kdo je na družinski sliki iz vašemladosti?Naša družina je štela pet članov - očeta,mamo, dva sinova in hčerko. Bratje eno leto mlajši od mene, sestra padvanajst let.Na kaj pomislite, ko se odpravljatena delo?Kaj vse bo treba ta dan narediti. Kottehnolog ne morem delovnih obveznostiiz svojih misli odklopiti tisti trenutek,ko je konec delovnega časa.Velikokrat me iz podjetja kličejo tudipopoldne, ponoči, ko pride do okvarena strojih, za katere »skrbim«, ko sepojavijo vprašanja, težave.Delo tudi načrtujem za kakšen danJULIJ 2007|26

naprej; ko grem domov, že malo vem,kaj me čaka prihodnji dan.Kako bi predstavili svoje podjetjev dveh stavkih?Premogovnik Velenje je uspešno podjetjein je pripravljeno na izzive 21.stoletja. Na to kažejo tudi projekti, kise jih lotevamo: zniževanje stroškov,prenova procesov.Kakšen poklic ste si želeli pri desetihletih?Hotel sem biti pilot in sem že imelnapotnico za zdravniški pregled vBeogradu za vpis v letalsko šolo. Potempa so me znanci prepričali, najse za to ne odločim. Izšolal sem se zastrojnega tehnika in ni mi žal. Zdaj nesanjam več o pilotiranju, še več, strahme je letenja.Na koga ali kaj se pri svojem delulahko najbolj zanesete?Na kamerate, sodelavce. Če je karkolinarobe, če ne poznaš prave rešitve,če se moraš posvetovati, če potrebuješpomoč, so za to sodelavci. Dobrose razumemo in drug drugemu »držimoštango«. To je pomembno. Mednami vlada kolegialnost in to zamepomeni tudi varnost.Kaj najraje delate, kadar nič nedelate?Rad gobarim. Ne naberem velikogob, a uživam v naravi, hoji po gozdu,srečevanju s kmeti na kmetijah,ko pokramljamo … Gobjih parcel,seveda, ne bom izdal, gobarim pač vgozdu!Katero besedo bi pripisali sebi: reklamacija,kulinarika, reinkarnacija,rekreacija? In zakaj?Kulinarika, vsekakor. Ko me primeprava volja, zelo rad kuham, in todoma in na dopustu. Ne kuham parad iz obveze, to je vsak dan.Zanimivo je, da tudi v pogovorih s prijateljivečkrat na koncu pridemo dopogovora o kuhanju, receptih, izkušnjahs pripravo nekaterih jedi. Najrajekuham jedi na žlico: golaž, bograč,vampe, kisle juhe.Pri tem lahko narediš najmanj kaj narobe.Pri prehranjevanju nisem izbirčen.Rad imam, na primer, regrat »nasto načinov«, jem vse, razen ričeta. Intega tudi ne kuham, čeprav je jed nažlico.Rekreacija je bila včasih bolj mojabeseda, kot je sedaj. Igral sem rokomet,kasneje tudi kot veteran. LetaAnton je bil zaradi svojega dela tudi večkrat na službeni poti. Fotografijaiz njegovega albuma je nastala leta 2000 ob obisku družbe Joy v VelikiBritaniji.2002 sem bil operiran na hrbteniciin zdravnik mi je odsvetoval grobe indinamične športe. Zdaj malo igrammali nogomet, odbojko, hodim.Kje bi živeli, če bi se vam izpolnilesanje?Meni so se izpolnile, ko sem kupilzemljo v Lajšah, kjer sem sedaj doma.Te lokacije ne bi zamenjal. Blizu jegozd, imamo čist zrak.V kateri kulturni ustanovi vas lahkonajvečkrat srečamo?Na to je pa težko odgovoriti. Gasilskeveselice ne veljajo za kulturne prireditve,kajne!? Še največkrat sem vknjižnici, zaradi otrok, in tudi jaz zelorad berem. Doma imam veliko poljudnoznanstvenih knjig, priročnikov,leksikonov. Kdaj sem bil nazadnje vkinu, se ne spomnim, saj imamo kinosedaj doma s pestrim izborom TVprogramov.Čim več daješ, tem več imaš. Sestrinjate?Ja. Oče mi je nekoč rekel: »Če imašstisnjene pesti, denar ne bo šel odtebe, a tudi prišel ne bo. Če pa dlaniodpreš, bo denar odšel, a tudi prišel.«Enako je tudi z drugim dajanjem.Če nosiš srce na dlani, daješ in prejemaš.Kdo ali kaj vam v življenju največpomeni?Družina. To so moja partnerka Duška,štiriindvajset letni sin Rok, štirinajstletnisin Črt ter enaintridesetletna hči izprvega zakona Mojca. Rok študira naFakulteti za šport, hči bo magistriralaiz ekonomije, Črt sanja, da bo veterinar.Katere so tri vaše dobre lastnosti?Odkritosrčnost. Če je to dobra lastnost,kajti včasih lahko človeku tudiškoduje.Vztrajnost. Če se neke zadeve lotim,jo izpeljem do konca.Poštenost do sebe. Tudi sinova učim:naredi vse, kar je v tvoji moči, da bodelo dobro opravljeno. Če nisi poštendo sebe – v odnosih, pri delu, potemtudi do drugih ne moreš biti.Kaj bi spremenili pri sebi?Trmast sem. Pretirana vztrajnost včasihpreraste v trmo, ki se je zavedamin mi je kdaj kasneje žal, da sem takovztrajal.Kateri moto vas spremlja skoziživljenje?Ne obsojaj človeka vnaprej ali neustvarjaj si mnenja o človeku, predenga spoznaš. Nekateri ljudje so ti obprvem stiku simpatični, drugi ne, kopa jih bolj spoznaš, si včasih ustvarišpovsem nasprotno mnenje.Diana JanežičJULIJ 2007|27

IZ POVEZANIH DRUŽBSTANOVANJA BO KUPILO179 NAJEMNIKOVPV Invest je junija sprožil akcijo odkupa najemniških stanovanj, ki je trajalado 29. junija, do 31. oktobra pa so zajamčeni določeni pogoji za odkup.O poteku aktivnosti smo se pogovarjali z direktorjem PV Investa DragomPotočnikom.Rudar: »Kako poteka prodaja stanovanjin kakšen je interes za odkup?«Potočnik: »Prodaja poteka po predvideničasovnici. Smo še v njenih okvirih,je pa nekaj težav zaradi dopustov.Vendar smo na to računali že ob startuakcije. Interes za odkup je velik.Pozna se, da so najemniki to akcijopričakovali že kar nekaj časa.«Rudar: »Ali je odziv najemnikov takšen,kot ste pričakovali ?«Potočnik: »Odziv je presegel našapričakovanja. Za odkup se je odločilo179 najemnikov, kar predstavlja slabotretjino. Računali smo na prodajo 30odstotkov stanovanj, in to po najboljoptimističnem scenariju.«Rudar: »Ste imeli pri izvajanju aktivnostido 29. junija kakšne težave?«Potočnik: »Nič večje kot so običajnoprisotne pri tovrstnih akcijah. Informacijeposamezniki dojemamo različnoin normalno je, da je treba določenezadeve pojasniti večkrat, kljub temuda se zdijo jasno zapisane.Postopki so in še tečejo prek nepremičninskeagencije Habit, ki zadeve,vsaj do sedaj, zadovoljivo ureja. Večjihspodrsljajev ni, če so, jih sprotiodpravljamo. Priprava dokumentovglede na njihovo količino poteka znotrajrazumnih rokov, kar pomeni, dabodo najkasneje do 20. julija pripravljenevse pogodbe.Bo pa nekaj potrpljenja potrebnegav nadaljevanju, pri postopku legalizacijepogodb, saj bodo državni organizasuti z našimi pogodbami.«Rudar: »Ali imate podatke, kolikostanovanj je v Šaleški dolini lastniškihin koliko najemniških?«Potočnik: »Sami te evidence ne vodimo,gre za zadevo v domeni organov,Drago Potočnik je zadovoljen s prodajo stanovanj.ki zbirajo statistične podatke. Če povzamemopodatke Statističnega uradaRS iz popisa prebivalstva leta 2002,je v občinah Velenje in Šoštanj skupnovseljenih 13.661 stanovanj in če znekaj tolerance privzamemo tudi podatek,da je v Sloveniji lastniških stanovanjkar 82 odstotkov, pridemo doštevila 11.200 lastniških stanovanj.«Rudar: »Koliko stanovanj je sedaj šev vaši lasti?Potočnik: »V akcijo smo startali s 566stanovanji. Kot že rečeno, je interesza odkup izrazilo 179 najemnikov,torej bi naj konec oktobra, ko potečerok za poravnavo kupnin, razpolagališe s 387 stanovanji.«Rudar: »Za kaj boste namenili sredstva,zbrana s prodajo stanovanj?«Potočnik: »Novim programom, kibodo v dolini zagotavljali nova delovnamesta. Tako je zapisano pod temeljnimposlanstvom družbe in tukajni dileme. Pred družbo je velika odgovornostin težišče dela se po dopustihprenaša na to področje. Gre torej zanaložbeno dejavnost v obliki t.i. »venturekapitala«, ki ob visokem tveganjuin visokih pričakovanih donosih vlagav uresničevanje podjetniških idej kotsovlagatelj kapitala pri ustanavljanjunovih podjetij in financiranju rasti obstoječih.Vlaganja bodo namenjena perspektivnim– inovativnim podjetniškimidejam z velikim potencialom rasti vzačetnih razvojnih fazah podjetij. Naložbev podjetniške ideje obravnavaJULIJ 2007|28

in odobri Nadzorni svet ustanovitelja.Za uspešno prepoznavanje in generiranjepodjetniških idej je osnovnegapomena spodbujanje podjetniškeklime, kjer je za podjeme v okviruprestrukturiranja premogovniške dejavnostiin kreiranje novih delovnihmest aktiven ustanovitelj in invalidskopodjetje HTZ d.o.o., PV Invest pa jetudi pred realizacijo projektne ideje -ustanovitev partnerskega inkubatorjaSAŠA d.o.o., ki bo pomemben člen vpospeševanju podjetništva v celotniregiji.«Rudar: »Ali ste v okviru inkubatorjaSAŠA že zastavili konkretne projekte?«Potočnik: »Inkubator SAŠA je že sampo sebi močan projekt, pri kateremdružba PV Invest prevzema vlogonosilca projekta. Družbena pogodbaje pred podpisom. Želimo vzpostavitiregionalni podjetniški inkubator, kibo deloval kot neprofitna družba, insicer kot hibridna oblika inkubatorja,kar pomeni, da bo to partnerski inkubatorlokalnih skupnosti, privatnihinvestitorjev ter univerze oziromadrugih razvojno raziskovalnih organizacij.Za zagon projekta pa je trebaob formalnostih, ki se nanašajo naustanovitev družbe, izvesti tudi velikofizičnih aktivnosti (urediti prostore,drugo infrastrukturo ipd.).«Diana JanežičRAZISKAVE VPLIVOV VOJAŠKEDEJAVNOSTI NA OKOLJEV zadnjem obdobju se raziskovalci ERICa Velenje, Inštituta za ekološke raziskave,ukvarjamo tudi z raziskavami vplivov vojaške dejavnosti na okolje.V Makedoniji izvajamo dvoletni projekt»Določitev vpliva vojaškega poligonaKrivolak na okolje z namenomnjegove ekološke sanacije«, ki ga financirataMinistrstvo za obrambo RSlovenije in Agencija za raziskovalnodejavnost R Slovenije.Konzorcijska projektna skupina, kijo pod vodstvom ERICa sestavljajoGozdarski inštitut Slovenije, InštitutJožef Stefan, Nacionalni inštitut zabiologijo, ZRC SAZU - inštitut za raziskovanjekrasa, določa onesnaženostvodnih virov, tal, živalstva (tkiva rib inovac) in rastlinstva (gozdni sadeži,krma, lišaji) popisuje izbrane živalskeskupine (ptiči, vodni nevretenčarji),rastlinske vrste in njihove habitate,določa vitalnost hrastovih sestojev inkoličino prašne usedline ter vsebnosttežkih kovin v nje ter meri radioaktivnostna poligonu in v njegovi neposredniokolici.Septembra bo v Skopju organiziranadelavnica, na kateri bodo strokovnjakiiz Slovenije in Makedonije (z ministrstvaza obrambo in ministrstva zaokolje in prostor Republike Makedonije,Generalštaba Makedonske armade,raziskovalnih institucij GEINGin Technolab) okoljskim strokovnjakomiz NATO predstavili preliminarnerezultate in oblikovali predlogeza varovanje okolja, da bi omogočiliuspešen razvoj tega vojaškega poligona.Tudi v Sloveniji ERICo intenziviratovrstne raziskave. V začetku tegameseca je bil izbran za nosilca raziskovalnenaloge »Pehotna streliščakot dejavnik tveganja za okolje s poudarkomna ekološki sanaciji pehotnegastrelišča na vojaškem poligonuPoček«, ki pomeni nadaljevanje innadgradnjo že opravljenih raziskavna tem področju iz obdobja 2004 do2006.Ob zaključku lanskoletne raziskavesmo namreč določili stanje onesnaženostiokolja na Počku in ocenili vplivevojaške dejavnosti na posamezneokoljske segmente.mag. Samar Al Sayegh PetkovšekJULIJ 2007|29

BREZ SMEHA JE DAN IZGUBLJENENKRAT JE BIL EN BIBERBAV,JE ENO MICKO V KOŠEK DAL,MICKA IZ KOŠA KUKALAIN GA ZA LASE CUKALA.Že veste, koga boste dali v košek, ko boste šli na počitnice, potovanje? Kogaboste prijeli pod roko? Ko gre človek po svetu, je vedno najbolje, da nekogavzame s seboj, pa čeprav ga potem ta nekdo tu in tam malo pocuka za lase.Mož in žena sta na dopustu. V veleblagovnici zagledatatehtnico, ki elektronsko izpiše težo ter jo primerja z idealnotežo, prav tako pa tehtnica poskrbi, da ljudje izvedosvoj horoskop. Mož se tako odloči za tehtanje in ko je tokončano, iz elektronske tehtnice prileze listek s težo inhoroskopom. Mož bere: »Vi ste šarmantni, ljubeznivi, pridelu in ljubezni imate veliko srečo in sreča vas bo spremljalavse življenje!«Tudi žena prebere vsebino in reče možu: »Upam, da jevsaj teža pravilno izmerjena!«Življenje je sladko, četudi je grenko.»Si že kdaj planiral dopust eno leto vnaprej?«»Zakaj pa? Kam, odloča moja žena, kdaj, pove pa šef!«Miha pa želi z ženo preživeti dopust na Azurni obali. Polnaprtljage čakata v vrsti za nakup vozovnice.»Eno povratno in eno enosmerno vozovnico do Nice,«reče Miha, ko stopi do blagajne.»Za koga je pa enosmerna?« je radovedna žena.»Zate vendar!«»Kako zame? Saj se tudi jaz nameravam vrniti!«»Veš kaj, plavati ne znaš, zgodi se ti lahko karkoli, jaz padenarja ne mislim metati skozi okno!«Nekateri so ribiči kar doma …Na Dolenjskem se srečata šepavi Franc in Lojze.»K'ga s' pa naredu, Franc, da taku šepaš?«»Kita sm nategnu.«»Ja, ke s' ga pa dobu?«Samo tisti, ki ne dela, ne ve, koliko je vreden počitek.Možakar se je opotekajoče vzpenjal na avtobus. Prijazenšofer avtobusa ga je podprl, mu pomagal do sedeža in gavprašal: »Lahko še kaj storim za vas?«»Ali lahko postavite mojo levo nogo na nasprotni sedež?«Šofer avtobusa mu ustreže in ga ponovno vpraša: »Vamlahko še kako pomagam?«»Ali mi lahko raztegnete še desno nogo in mi jo položitena nasprotni sedež?«»Še kaj?« ga vpraša šofer, ko je tudi njegovo desno nogopoložil na sedež.»Ja, prosim, položite mi blazino za hrbet!«Tudi to je šofer storil, potem pa vprašal: »Ne želim biti prevečradoveden, toda, kaj je z vami?«»Nič! Na dopustu sem!«Družinski člani razpravljajo o tem, kam bi letos odšli nadopust.Oglasil se je sin: »Jaz bi šel nekam, kjer že dolgo nisembil!«"»Potem boš šel pa k frizerju!« odloči oče.Nikomur ni tako udobno, da ga ne bi čevelj žulil ali vezalklobuk.»Moj mož je mornar in letno pride na dopust domov le zaštirinajst dni!« je rekla Branka.»To je pa žalostno!« ji odgovori prijateljica.»Ja, je, ampak teh štirinajst dni k sreči kar hitro mine.«Gospa Kovačeva je šla prvič sama na dopust, mož pa setudi ni branil, da bi sam ostal doma. Preden pa je odpotovala,mu je po celem stanovanju razpostavila različnelističe z navodili in opozorili. In ko je tretji večer hotel oblečibel suknjič, je na njem našel listič z napisom: »Kam pakam v tem lepem suknjiču?«Previdnost je mati modrosti!»Zakaj pa ženi kar naprej kupuješ cvetje v lončkih?«»Zato, da grem lahko sam na počitnice.«JULIJ 2007|30

»Ne razumem!«»Nekdo vendar mora ostati doma, da zaliva vse te rože.«Preden ugotovimo, kaj je življenje, ga pol že mine.Triletni fantek si je med čofotanjem v morju ogledoval svojamoda.»Mami,« je vprašal, »ali so to moji možgani?«»Ne še.«Če ne varčuješ, kar imaš, ne boš imel, česar nimaš.Sonja je srečala prijateljico, ki je po mestu hodila s polnoroko turističnih prospektov za letovanje v tujini.»Kaj nisi prejšnji teden rekla, da letos ne boš šla nikamorna počitnice?« se je začudila Sonja.»Saj tudi ne bom šla! Prospekte zbiram, da bom izračunala,koliko bom letos prihranila!«Ženska na počitnicah je bila zjutraj v hotelu vsa iz sebein je pri zajtrku vprašala moškega, ki je sedel za sosednjomizo: »Ste včeraj zvečer videli, kako se je sonce potopilov morje, kako je nebo zažarelo in so se po njem z velikohitrostjo premikali oblaki?«»Ne, jaz včeraj nisem nič popil.«Pred šolskimi počitnicami se je razrednik pozanimal pridijakih, kje bodo preživeli poletje. Jure se je takoj oglasil:»Mi bomo tri tedne v gorah, nato pa še tri tedne na Maldivih!«»Kaj pa je tvoj oče?« je zanimalo učitelja.»Zidar.«»No, ja, vaše življenje pa ni slabo!« je ugotovil profesor.»Saj bi bilo tudi vaše lahko dobro, če bi se za kaj izučili!«mu je dejal Jure.Prva ura slovenščine po šolskih počitnicah.»No, kako je bilo kaj na šolskih počitnicah?« vpraša učiteljica.»Prekratke, da bi o njih lahko kaj napisali,« reče Miloš.Drugi kraji, drugi običaji.Mujo in Haso na počitnicah v New Yorku. Ogledujetasi znamenitosti mesta, ko nenadoma neka ženska skočiiz nebotičnika in se raztrešči na pločniku poleg njiju.»Poglej!« reče Mujo, »tu takšne ženske mečejo stran, prinas bi jo pa uporabljali še najmanj 20 let.«Dobri volji ne manjka priložnosti.Žena odhaja na obisk k sorodnikom, ki živijo na morju. Prinjih bo tudi preživela letni dopust. Mož jo je pospremil naželezniško postajo in ko je vlak krenil, je zavpil za ženo, kije gledala skozi okno: »Pozdravi teto Marijo!«Žena je skomignila z rameni in zavpila: »Ne slišim te!«»Pozdravi teto Marijo!« je še bolj glasno zavpil mož.»Še vedno te ne slišim!« mu je v odgovor zavpila žena.»Jebi se!" je tiho zaklel sam pri sebi, nato pa je zaslišal ženinglas: »Bom!«Kdor ima takšne prijatelje, ne potrebuje sovražnikov!Peter se vrne domov in v spalnici pri ženi odkrije Toneta,doslej svojega najboljšega prijatelja. »Kako si me razočaral!Zamerim ti! In to kljub vsemu kar sem naredil zate!Ko je bila tvoja žena noseča, sem ti jo odpeljal v bolnico,tvojega otroka sem vzel s seboj na dopust, posodil sem tidenar ... Tone, nehaj seksati, ko se pogovarjam s teboj!«Z vprašanji postane človek pameten, je rekel bedak.Zakonca pakirata prtljago za dopust na morju.»Majda, zakaj pa boš s seboj vzela črn kostim?« zanimamoža.»Ja, dragi, saj veš da ne znaš plavati!«Sedaj pa na dopust! S seboj vzemite dobro voljo, tu in tamkaj ušpičite, vsake malenkosti ne jemljite za veliko nadlogo.Predvsem pa vedite, da kdor živi brez neumnosti, nitako pameten, kot si misli. Srečno!Dragica MarinšekJULIJ 2007|31

ZMERNOST JE MATI ZDRAVJAALI DOVOLJ PIJEMO?Na veselje mnogih se je v klimatskem neredu, ki že nekaj časa vlada navrteči se krogli z imenom Zemlja, tropska Afrika nenadoma znašla tudi nadomačem dvorišču. Poletje je tako postalo drugačno.Čas počitnic mnoge zvabi v naravo- na pohode, plavanje, kolesarjenje aliv planine. Neskončno prijeten je občutekutrujenosti, ko za trenutek ustaviškorak, da bi globoko zajel sapo indovolil očem, da se spočijejo na koprenijutranje meglice, ki se dviga izdoline. Srce poskočno razbija in pojesvojo pesem, žile so široko odprte inkri žubori kot potoček sredi jase, mišicenapete, po koži pa polzijo sragepotu. Zadnji hip si obrišem kapljice sčela, da mi ne zalijejo oči in sežempo bindonu.Nato pa…. Požirek. In še in še, da sepovsem odžejam. Voda. Prečudovitatekočina. Kako prija. Telo mi je neizmernohvaležno. Ste kdaj pomislili,koliko tekočine lahko izgubimo obtelesnem naporu? Smo bili doslej dovoljprevidni in telesu pravi čas vrnilitisto, kar smo iz njega oželi?VODA JE ŽIVLJENJEKemično gledano je voda stabilna kemijskaspojina vodika in kisika (H2O).Vendar je voda veliko več kot to. Ježivljenje in osnovna sestavina živih bitij.Razmerje vode in v njej raztopljenihsnovi v celicah telesa, medceličnitekočini in krvi je v stalnem ravnovesju.Stabilnost notranjega okolja jeomogočila razvoj in prilagoditev živihbitij. Vse spremembe v zunanjem innotranjem okolju vodijo v različnabolezenska stanja. Pojavlja se lahkole kronična utrujenost ali pa različnemotnje zdravja, ki od začetne dehidracijevodijo do popolne izsušenostiin smrti.Približno 60 odstotkov človekove telesneteže predstavlja voda, se pa z letiodstotek spreminja. Človeški zarodekje vsebuje 80 odstotkov, ob rojstvu jev našem telesu več kot 70 odstotkovvode, v starosti pa človeško telo vsebujele še okrog 45 odstotkov vode.Največ vode je v možganskem tkivu,ki vsebuje do 90 odstotkov vode, najmanjv kosteh, ki vsebujejo do 35 odstotkovvode. Večji del jo je vezanev celicah. Preostala količina kroži potelesu v obliki krvi, limfe ali pa je sestavnidel sklepne in možganske tekočine,solz in seča.V organizmu ima voda različne učinke,najpomembnejši pa je reguliranjetelesne temperature. Z vodo teloohlajamo in osvežujemo. Tudi našahrana je v 80 odstotkih sestavljenaiz vode. Na dan popijemo in pojemopribližno 2,5 litra vode. V telo vnesemookrog 60 odstotkov vode s tekočino,preostali del pa s hrano. V običajnihrazmerah je kar 60 odstotkovizločimo prek ledvic, 30 odstotkovčez kožo, 5 odstotkov s potenjem oddamo,postali del pa z blatom.Med telesno aktivnostjo se v mišicahintenzivno tvori energija, s tem panarašča tudi temperatura. Ob nekontroliranemporastu ogroža življenje,saj lahko pride do koagulacije beljakovin,vročične kapi ali do drugihzapletov, nezdružljivih z življenjem.Telo z znojenjem odstranjuje odvečnotoploto, ob tem pa intenzivno izgubljatekočino. Če je pravočasno nenadomeščamo v zadovoljivi količini,bo telo izgubilo vlažnost, regulacijskimehanizmi pa bodo odpovedali. Zatotekočino vnašamo že med telesno aktivnostjo,ob zaključku pa poskrbimo,da z izdatnim vnosom nadomestimovso izgubo.Ljudje smo v veliki meri izgubili naravniobčutek žeje, zato ga moramonadomestiti z načrtnim pitjem vodeV zrelem življenjskem obdobju jesposobnost zadrževanja vode v tkivihslabša, zato je načrtno pitje vodeizredno pomembno za zdravje. Suhausta so znamenje resne dehidracijetelesa in predstavljajo približno enoodstotnodehidracijo. V takšno situacijose spravimo, če smo pozabili popitisamo 2 velika kozarca vode.Zaradi kroničnega pomanjkanje vodenaše telo razvije varčevalne ukrepe.Pojavijo se lahko številne težave - odrazličnih alergij, kroničnih bolečin inglavobola, do zmanjšanja imunskesposobnost organizma. V primerupopuščanja srca ali ledvične odpovedipa moramo biti pri vnašanju vode vorganizem še posebej previdni.PIJMO VODO!Da ohranimo zdravje in se izognemokronični dehidraciji, popijmo dnevnood 2 do 3 litra vode (približno 35g vode na kg telesne teže). Potrebetelesa po vodi so različne glede nastarost, letni čas in telesno dejavnost.Otroci je potrebujejo še enkrat večkot odrasli. Telesna aktivnost ali delona močnem soncu prav tako povečatapotrebo po vodi. Poleti potrebujemoveč vode kot pozimi. Vsaka stopinjatelesne temperature nad normalnopoveča potrebo po vodi za 2dl. Zavsako porabljeno kilokalorijo odraslipotrebujejo 1 ml vode. Če uživamosuho in slano hrano (različni prigrizkiin sendviči), bomo potrebovali večvode, kot če uživamo hrano z velikovsebnostjo vode (sadje in zelenjava).Ob pitju pijač, ki vodo odvajajo (alkoholnein kofeinske pijače), potrebujemoustrezno večjo količino vode.Približno 1 do 2 uri pred načrtovanotelesno aktivnostjo naj bi zaužili od500 do 600 ml tekočine, 15 minutpred začetkom pa še dodatnih 300do 450 ml. Ob daljših in intenzivnejšihnaporih bi morali uživati od 90 do180 ml tekočine v razmaku 10 do 20minut.Kljub rednemu nadomeščanju tekočineje lahko športniki, ki trenirajo vtoplem in soparnem okolju, z znojenjemv eni sami uri izgubijo tudi od500 do 750 ml. Zato se tehtamo predzačetkom telesne aktivnosti in poJULIJ 2007|32

njej. Le tako bomo lahko objektivnoocenili izgubo tekočine. Na vsakih500 g izgubljene telesne teže moramovnesti 500 ml vode.Fiziološki procesi nadomeščanjatelesne tekočine zahtevajo svoj čas.Ob izgubi telesne teže med 4-5 odstotkovtraja kar 36 ur, da se v telesuvzpostavi ponovno ravnovesje. Telona izgubo vode reagira prepočasi. Regulacijskicenter v možganih reagira zobčutkom žeje, ko je izguba tekočineže izredno velika. Zato moramo obintenzivnih telesnih obremenitvah pitiprej, preden se pojavi občutek žeje.Telesna aktivnost v toplem in vlažnemvremenu povzroči težave bistvenoprej kot treniranje v hladnem insuhem vremenu. Toplota iz okolicedirektno vpliva na telo in ga ogreva.Prevelika vlažnost zraka onemogočipravočasno izparevanja znoja, kise tako zadržuje na površini kožein onemogoča ustrezno ohlajanjetelesa. Notranja temperatura se zatonevzdržno viša in telo se »pregreje«.Težave lahko povzročimo tudi sami zneustreznimi oblačili, ki onemogočajoustrezno oddajanje znoja.ŽEJA, ŽEJA ME MUČI!Ob neustreznem nadomeščanju tekočinese pojavijo simptomi dehidracije,ki manjšajo telesno zmogljivost,človeka pa tudi ogrožajo. Stopnjaneugodnih posledic dehidracije jev sorazmerni odvisnosti od deležaizgubljene tekočine. Izguba vode vvišini 1 do 5 odstotkov telesne masese kaže v glavobolu, žeji, utrujenosti,krčih v mišicah, razdražljivosti, brezvoljnosti,zaspanosti in vrtoglavici.Ob izgubi vode v višini 6 do 10 odstotkovtelesne teže se pričnejo pojavljatihalucinacije, močan glavobol,težko dihanje, padec krvnega tlaka,pomanjkanje sline, zožitev krvnih žilin težave pri koordinaciji hoje.Izguba vode od 11 do 20 odstotkovtelesne teže predstavlja za organizemhud šok, ki prizadene številne organe.Pojavijo se spremembe v obnašanju,lahko tudi delirij. Po mišicah okončinin trupa se pojavljajo številni krči, požiranjepa je hudo moteno. Pojavi senaglušnost, puščanje seča postaneboleče, koža izrazito suha, vroča in seprične na površini luščiti. Pogosto sepojavijo motnje srčnega ritma, lahkotudi z zastojem srca.Brez takojšnje ustrezne strokovne pomočije takšno stanje za prizadetegausodno. Izguba telesne teže za 2 odstotkana račun dehidracije zmanjšaposameznikovo telesno zmogljivosttudi do 20 odstotkov. Zato moramopaziti, da izguba telesne teže med telesniminapori ne preseže 1 odstotka.Najpogosteje pijmo vodo, zdravi paso tudi zeliščni čaji in sadni sokovi,ki vsebujejo samo sadje. Pri uživanjusadnih sokov moramo biti previdniin zmerni, saj vsebujejo veliko kalorijin povzročajo motnje pri vsrkavanjuhranilnih snovi iz črevesja, kar je pomembnozlasti pri majhnih otrocihin starih ljudeh. Izogibajmo se energetskihpijač, ki povzročajo zasvojenostin različne presnovne motnje.Alkoholne pijače telesu odtegujejovodo, škodijo jetrom, srcu in drugimorganom.Ob dolgotrajni telesni aktivnost ter velikiizgubi vode in elektrolitov bomouporabili posebej pripravljene izotoničneraztopine, ki hitreje in učinkovitejepreprečujejo dehidracijo. Uporabimolahko tudi kombinirane napitke,ki vsebujejo še ogljikove hidrate in vtelo vnašajo tudi dodatno energijo.Prevelika koncentracija ogljikovih hidratovzmanjša srkanje tekočine izčrevesa in bo nadomeščanje nekolikomanj učinkovito.Izotonični napitki so po sestavi najboljpodobni telesni tekočini. Vsebujejonatrij, kalij, magnezij, fosfor, vitamineB1, B2, niacin, pantotensko kislino invitamin C. Preprečujejo in gasijo žejo,hkrati pa vzdržujejo ravnovesje medizven in znotraj celično tekočino. Pijemojih med telesno aktivnostjo inneposredno po njej.Poskrbimo, da bo rekreacija varnain učinkovita, da nam bo koristila inbomo ob njej uživali. Poskrbimo zaustrezen vnos tekočine in pazimo, dane bomo dehidrirali. Najboljša je studenčnica.Na zdravje!prim. Janez Poles, dr. med.-internistJULIJ 2007|33

OBVESTILAPOPUSTI ZA INVALIDEV TERMAH RADENCIZveza delovnih invalidov Slovenije se je dogovorilaza popuste pri storitvah v Termah Radenci.Tako lahko na podlagi veljavne članske izkaznicekoristite do konca leta 2007 te ugodnosti:- kopanje (celodnevna ali 3-urna karta) 20 odstotkov,- CO 2mineralna kopel 20 odstotkov,- CO 2mineralna kopel z eteričnimi olji 20 odstotkov,- individualne zdravstvene storitve 10 odstotkov,- zdravstveni programi 10 odstotkov,- individualne wellness storitve 10 odstotkov,- wellness programi 10 odstotkov,- hotelske storitve (dnevne cene in programi) 10odstotkov.Pri zdravstvenih in wellness programih se popustine seštevajo (npr. popusti v akciji in popust ZDIS),pri hotelskih storitvah pa je največji popust 20 odstotkov(npr. popust ZDIS in za upokojence).SINDIKAT OBVEŠČAV tajništvu sindikata lahko do 27. julija vpišete posojiloiz blagajne vzajemne pomoči (BVP) za avgust.SINDIKALNI APARTMAJINajveč prostih terminov je v sindikalnem apartmajuna Rogli, ki je prost vse od septembra do pričetkazimske sezone.V vseh zdraviliških krajih je še nekaj prostih terminovv novembru in decembru. V oktobru je na razpolagosamo še en prost termin v apartmaju v Banovcih.Več informacij o prostih terminih, ponudbi in cenahboste prejeli v tajništvu sindikata. V primeru, da nebo kandidatov za koriščenje tedenskega aranžmaja,bo možno po dogovoru koristiti tudi vikend paket.Za koriščenje vikend paketa se lahko dogovorite enteden pred odhodom na letovanje.Člani sindikata se za proste kapacitete lahko prijavitev tajništvu sindikata (telefon 586 1111, int. 1612)vsak delovni dan od 7. do 15. ure (ob petkih samodo 13. ure) do zasedbe prostih mest. Vsi preostaliprosti termini se bodo zaradi točkovanja, kdaj smonazadnje koristili apartma, obravnavali kot terminiizven sezone.K vpisu vabimo tudi upokojene člane sindikata.Nekatere trenutke je najlepše uživati skupaj.Ponudba velja v omrežjih:UPC Telemach, KRS Velenje,Polzela, CATV Murska Sobotain Gornja Radgona.TelevizijaInternetTelefonijaUPC Telemach vam sedaj ponuja kabelskotelevizijo, internet in telefonijo v paketu žeod 22 EUR na mesec. Paketi vam omogočajoširok izbor televizijskih kanalov, brezmejnokoličino informacij in zabavnih vsebin nainternetu ter mnogo cenejše telefonske klicev vsa omrežja. Z zaokroženo ponudbotelevizije, interneta in telefonije v omrežjihUPC Telemach, Ljubljanski kabel in KRSRotovž/Triera pa se boste izognili tudidodatnim stroškom, saj boste za vse storitveprejeli eno samo položnico. Poiščite svojpaket na www.upctelemach.si ali pokličitena 080 22 88.Cene veljajo pri podpisu pogodbe za 12 mesecev / Storitev je možna, kjer obstajajo tehnične možnosti priklopa. UPC Telemach širokopasovne komunikacije d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana

PLANINSKO DRUŠTVO VELENJEVABINA VZPONNA VELIKI NABOJS – ITALIJA,VIŠINA 2313 MZAHVALAOB BOLEČI IZGUBI OČETAKARLIJA HOČEVARJASE ZAHVALJUJEVA SINDIKATU IN DELAVCEMSTROJNE SLUŽBE PRELOGE, HTZ IN SIPOTEH ZADAROVANO CVETJE, IZREČENA SOŽALJA IN DE-NARNO POMOČ.SINOVA MATJAŽ IN SIMONZAHVALAOB BOLEČI IZGUBI MAMEMATILDE ŽERAKSE ZAHVALJUJEVA SODELAVCEM IN SINDIKATUZA IZREČENA SOŽALJA TER DAROVANO CVET-JE IN SVEČE.JOŽE IN FERDO ŽERAKZAHVALAVeliki Nabojs ima vse tisto, kar naredi goro privlačno.Lepo je oblikovan s strmimi ploščatimi stenami,ki prepadajo v zatrep Zajzere, ene najlepših dolinjulijskih Alpah. Kljub temu se njegova lepota stopiob 350 m višjem Višu. Z zahoda je videti povsemdrugačen: njegova drzno zarisana piramida nasspominja na Martuljkov Špik. Okoli Nabojsa se ovijaznačilna, dobro vidna Gamsova polica, ki je pomanjšanposnetek znamenitih Božjih polic na Višu.Prvi vzpon na goro je opravil dr. Julius Kugy leta1884.Vzpon od koče Pellarini ni preveč zahteven, razenkratkega odstavka tik pod vrhom, kjer moramomalo poplezati.Za vzpon od izhodišča v dolini Zajzera do vrha potrebujemo4ure in pol in za sestop 3 ure, skupaj7ur in pol.Težavnost: Pot v celoti ni posebno zahtevna, razennekaj metrov do vrha, ko nas preseneti s precej težavnimprehodom, ki terja zanesljiv korak.Oprema: Za to pot so potrebni dobri čevlji, pohodniškepalice, čelada ni obvezna, je pa priporočljiva. Drugaoprema naj bo primerna vremenski napovedi.Hrana in pijača: iz nahrbtnika, tudi koča je na polpoti.Odhod: sobota, 4. avgusta, ob 5. uri izpred Rdečedvorane.Dokumenti: osebni dokument za prehod prek meje.Cena izleta: pri udeležbi 30 oseb 13 EUR.Prijave: Pisarna Planinskega društva Velenje ali privodnikih: Husein Djuherič, tel. 040 465 224, ToniŽižmond, tel. 041 458 729.OB IZGUBI DRAGEGA MOŽA IN OČETAMARJANA LESJAKASE ISKRENO ZAHVALJUJEVA NJEGOVIM SODE-LAVCEM V PREMOGOVNIKU VELENJE IN HTZZA DAROVANO CVETJE IN DENARNO POMOČ.HVALA VSEM, KI STE GA POSPREMILI NA NJE-GOVI ZADNJI POTI.ŽENA GABRIJELA IN HČERKA NINARešitev nagradne križankePremogovnika Velenje, objavljene v Rudarju 6/20-07, je geslo: »praktični pouk v jami«.Nagrajenci:1. Vinko Bastelj, Cesta IX/20, 3320 Velenje, 2. SlavicaPirih, Šlandrova 2, 3325 Šoštanj, 3. Stojan Grubelnik,Šentanel 18, 2391 Prevalje.Nagrajenci bodo knjižne nagrade PremogovnikaVelenje prejeli po pošti.Čestitamo!ZAHVALAZAHVALJUJEMO SE VODSTVU IN DELAVCEMHTZ IN PREMOGOVNIKA VELENJE ZA SOLIDAR-NOSTNO POMOČ, UREDITEV ŠTIPENDIJE ZAHČER, KURJAVO IN MORALNO PODPORO.ZALA PIA, TILEN MATEVŽ IN EVA LIPIČNIKJULIJ 2007|35

POSTANITEOGLAŠEVALECV RUDARJUBODITE VIDNIPounujamo vam možnost oglaševanjav najbolj branem mesečnikuv Šaleški dolini.Pokličite telefon 03 5871 774ali pošljite elektronsko poštona elektronski naslovdavid.koren@rlv.siJULIJ 2007|36Č U T Z A P R I H O D N O S T