KAJ IN KAKO DELAMOPOLOVICA DELA JE DOBROOPRAVLJENAV prvem polletju smo pridobili 2,005 milijona ton premoga oziroma22,543 milijona GJ, kar je polovico za letos načrtovane količine premoga,povprečna kakovost premoga pa je bila 11,24 MJ/kg.Tehnični direktor mag. Marjan Kolencje z opravljenim delom v prvipolovici leta zadovoljen, saj smo izpolnilipolletni načrt odkopa premoga,ki je bil dobre kakovosti, opravilismo tudi dve načrtovani premontažiodkopne opreme.»V juniju smo odkopavali premog nanajkvalitetnejši odkopni fronti, in sicerv krovnini odkopa v jami Pesje in naG področju. Posamezni dnevni vzorcipremoga so dosegali kakovost tudiprek 12 MJ/kg.V prvem polletju so bile opravljenetudi napovedane premontaže v jamiPesje in južnem krilu jame Preloge,kar pomeni do konca leta stabilno odkopnofronto v teh dveh jamah.Po kolektivnem dopustu pa nas čakaše premontaža odkopa G1/D, ki pazaradi proizvodnje ni tako ključnegapomena, kot sta bili omenjeni dve.Konec septembra naj bi se v odkopavanjevključil še odkop G2/A in takobodo do konca leta odkopavali trijeodkopi,« je poudaril mag. Kolenc.Smo pa letos opravili že več kot poloviconačrtovanih delovnih dni, zato bo vdrugi polovici leta delovni ritem zahteven,toliko bolj, ker se s TEŠ oziromaHSE dogovarjamo za aneks k letošnjikoličini prodanega premoga TEŠ, takoda bi bila skupna količina pridobljeneenergije v TEŠ enaka lanski.mag. Marjan Kolenc: »V juniju smo odkopavali premog na najkvalitetnejšiodkopni fronti, in sicer v krovnini odkopa v jami Pesje in na G področju.Majski in junijski remont v TEŠ innaš odkop v teh dveh mesecih sta sedobro pokrila, poleg tega so med remontomv TEŠ porabili več premoga,kot so načrtovali. Načrtovana porabaje bila 2.272 TJ, porabili pa so 2.500TJ energije.<strong>Julij</strong>a je poraba v TEŠ znova narasla,in sicer na 3.250 TJ, v <strong>Premogovnik</strong>upa smo 5. julija v odkopavanje vključiliodkop -110 B v južnem krilu jamePreloge. Pomembno pa je, je poudariltehnični direktor, da v juliju dosežemonačrtovani odkop 334.000 ton,saj bomo potem v avgustu za tri tedneprekinili odkopavanje. Na deponijije bilo 29. junija 428.000 ton premoga,kar je ustrezna količina.Diana JanežičPROIZVODNJA JUNIJ 2007odkop načrtovano doseženo +/- % ton na dan-35/C 150.000 167.783 17.783 111,86 8.389G1/D 60.000 49.974 -10.026 83,29 2.499Proizvodnja 210.000 217.757 7.757 103,69 10.888Priprave 12.000 9.927 -2.073 82,73 496Skupaj PV 222.000 227.684 5.684 102,56 11.384JULIJ 2007|4
VSAK DRUGI DAN NEZGODAPRI DELUV prvi polovici leta se je v <strong>Premogovnik</strong>u <strong>Velenje</strong> zgodilo 42 delovnih nezgod,lani v enakem obdobju 48, v HTZ 17 (lani 19) in v drugih povezanihdružbah 9 (lani 8), kar je skupaj 68 (lani 75). Smo z manjšim številom nezgodlahko zadovoljni?Pri zmanjševanju števila nezgod pridelu smo po mnenju tehničnega direktorjamag. Marjana Kolenca obstalina mrtvi točki. V nekaj letih smo zelozmanjšali število nezgod – od 346 vletu 1996 na 108 v letu 2006 - in njihovotežo ter sprejeli vrsto ukrepov, skaterimi smo izboljšali varnost pri delu,s tem zmanjšali možnosti za nezgodein odpravili najbolj pogoste vzroke zanezgode, ki so izvirali iz teže dela innevarnih vplivov jamskih razmer (plini,prah, mehanske ovire, stebrni udari, požari,vdori vode ...).Zadnja leta je število nezgod v letnemmerilu malo nad 100, odstotek papada, a na račun manjšanja števila zaposlenih.Kaj še torej storiti, da bo nezgodše manj oziroma da se v povprečjune bo zgodila nezgoda vsak drugidelovni dan?Analize večine nezgod ne pokažejosistemskega ali tehnološkega vzrokazanje, s čimer je tehnični direktor, seveda,zadovoljen. »Tudi to, da delajosodelavci v jami v objektivno težjihdelovnih razmerah kot drugi, ni največkratvzrok za nezgodo.Dejstva pa so, da delovni procesi vjami potekajo na omejenem prostoru,s težko, okorno in veliko opremo, ki jev neprestanem gibanju. To povzročapoškodbe delavcev na okončinah, večje stiskov, udarcev, padcev.Vendar pa se veliko nezgod zgodi tudipri hoji po jami, po zunanjih deloviščih,na poti na delo ali z njega (te sobile letos 4, op. p.), nezgode so, na primer,vreznine pri malici, lupljenju kablov… Kdo je krivec za te nezgode?«se sprašuje mag. Marjan Kolenc.Ker so vse nezgode splet okoliščin inso večinoma povezane z nepravilnim,nepoučenim, nepazljivim ravnanjemljudi, so se tudi za odgovor na gornjevprašanje obrnili nanje.V sklopu letošnjegarednega preverjanja znanja nadzorno-tehničnegaosebja so povabilivse udeležence, da zapišejo vsaj petpredlogov za varnejše delo oziromanačinov, kako preprečiti nezgode pridelu. Zbrali so več kot 500 predlogov,ki jih bodo razvrstili po procesih invsebini, in tehnični direktor je prepričan,da bomo na njihovi podlagi lahkosprejeli določene sistemske ukrepe.Skoraj izrabljena je že misel, da je vsakza svojo varnost v prvi meri odgovorensam. Bi pomagali tudi težja pot doodškodnin in večja disciplinska odgovornosttistega, ki je že tako »kaznovan«z nezgodo?Diana JanežičPARAMETRI PROIZVODNJE V PRVEM POLLETJU 2006 IN 2007parameter 1-6 2006 1-6 2007 odstotekProizvodnja v tonah 1.871.002 2.004.971 107,16Delovni dnevi 118 119 100,85Dolžina odkopne fronte v metrih 313,5 351,0 111,96Število zaposlenih 1.903 1.709 89,81Odkopni učinek ton/dnino 110,93 117,20 105,65Jamski učinek ton/dnino 16,08 19,37 120,46Učinek <strong>Premogovnik</strong>a ton/dnino 11,26 13,60 120,78Storilnost ton/zaposlenega/dan 8,33 9,86 118,37Produktivnost odkopne fronte ton/meter/dan 48,80 46,13 94,53Kurilna vrednost GJ/tono 11,5 11,117 97,19PROIZVODNJA JANUAR - JUNIJ 2007odkop načrtovano doseženo +/- % ton na danProizvodnja 1.797.661 1.927.015 129.354 107,20 16.193Priprave 60.883 77.956 17.073 128,04 655Skupaj PV 1.858.544 2.004.971 146.427 107,88 16.848JULIJ 2007|5