Oktober - Premogovnik Velenje

RUDArČASOPIS POSLOVNEGA SISTEMA PREMOGOVNIK VELENJEoktober 2006, številka 9, leto XLfoto HansDo konca leta še 40 delovnih dnistran 4Pri varnosti in nakupihsodobne opreme ne varčujemostran 6Varen začetek dela mladihstran 9Kako ločiti zrnje od plevela?stran 14

VsebinaČasopis poslovnega sistema Premogovnik Velenje,oktober 2006, številka 94 Rast in razvoj sta predpogoja uspešnegaposlovanja HSE5 Do konca leta še 40 delovnih dniOd januarja do septembra je bilo odkopanih 2,7 milijonaton premoga. Tehnični direktor ocenjuje, da kljub sedanji96-odstotni izpolnitvi letnega plana do konca letapri normalnem obratovanju odkopne fronte ne bi smeliimeti težav z doseganjem letnega plana.6 Pri varnosti in nakupih sodobne opreme nevarčujemo8 GTA za večjo kvaliteto sidranjaNovembra bo na delovišču št. 7 v jami Pesje začel delatinov stroj za vrtanje sidrnih vrtin, ki bo pomembno prispevalk večji kakovosti sidranja in humanizaciji tegadelovnega procesa.9 Varen začetek dela mladihV Premogovniku Velenje se zadnja leta zaposli sorazmernomalo novih delavcev. Vendar je vsako leto mednami veliko mladih na praktičnem usposabljanju in izobraževanju– to so dijaki, študenti, pripravniki. Kako jeposkrbljeno za njihovo varnost?12 Naš gost: Ivan Atelšek14 Kako ločiti zrnje od plevela?16 Invalidnost ne pomeni nesposobnosti zadelo18 Fotovoltaika osvaja Slovenijo in svet20 Poslovno sodelovanje HTZ inKovinoplastike Lož21 Izgradnja ČHE Avče v polnem zagonuNa lokaciji izgradnje bodoče črpalne hidroelektrarneAvče že od lani vre od strojne mehanizacije in izkopavanj.Izdelavo strojničnega jaška, vtočno iztočnegajaška, tlačnega tunela, dovodnega tunela, vodnjakov nafiksnih temeljnih točkah podpor cevovoda in varovanjenjihovih brežin nadzoruje RGP.24 Spoznali smo Južnoafriško republiko26 Proizvodnja težko sledi potrebam27 Šarm28 Slovenija v EU – subjekt ali objekt?29 Prvič abonma pihalnih orkestrov30 Požar v avtu31 Za moje zdravje gre – darujem za CT32 ZdravjeVčasih za postavitev diagnoze in začetek zdravljenjazadostujeta le razgovor in klinični pregled. Vse pogostejepa so potrebne še dodatne laboratorijske in številnedruge preiskave, ki bodo zdravniku natančneje razkrilevzroke in stanje bolezni. Brez kukanja v človekovotelo danes, žal, ne gre. A kako to narediti neboleče?foto Hans2 Rudar 9/2006

AKTUALNO - Odkop premogaRUDArDO KONCA LETA ŠE 40DELOVNIH DNIOd januarja do septembra je bilo odkopanih 2.758.048 ton premoga,letni plan pa je bil dosežen 96-odstotno. Kako je načrtovan odkop premogado konca leta, smo povprašali tehničnega direktorja mag. MarjanaKolenca.Najprej je poudaril, da so bile glavnemontaže in demontaže že z letnim delovnimnačrtom predvidene v poletnihmesecih, tudi zato, da bi od septembrado konca leta delovali trije odkopi. Topomeni nespremenjeno odkopno fronto,ki je tudi dokaj kakvostna in omogočadnevni odkop 25.000 ton premoga alicelo več.Mag. Kolenc: »Že takoj po kolektivnemdopustu so se pričele pri odkopavanjupojavljati težave na odkopu v jami Pesjein kasneje še na severozahodu. Težaveso nastajale tudi zato, ker smo zagnalinov odvoz premoga z južnega krila inG področja. Gre za dva nova trakova, tosta 70N in 71N, v katerih je vgrajene večnove tehnologije.Skupaj s slabšimi razmerami odkopavanja– mehka hribina, drobljiv premog –in slabšim stanjem odvozne proge so setežave stopnjevale in v septembru je bilazato proizvodnja nižja, kot smo jo načrtovali.Precej zastojev je nastalo tudi na delovniopremi. Dejstvo je, da je odkop na jugunajdaljši doslej, 150 metrov meri v vertikali.Najšibkejši člen pri tem so vezniMag. Marjan Kolenc meni, da pri normalnemobratovanju odkopne frontez doseganjem letnega plana ne bismelo biti težav.členi na verigah na odkopnih transporterjih,ki so se pričeli trgati.Ocenjujem pa, da razmere v smislu doseganjaletnega plana odkopa premoganiso kritične. Z normalnim delovnimtempom in strpnostjo se bodo dala ozkagrla odpraviti.Ob koncu leta naj bi bila proizvodnja, toje prodan premog in zaloga, okoli 3.94-0.000 ton ali 43.340.000 GJ energije.To je toliko, kot smo načrtovali. Kurilnavrednost bo okoli 11.000 KJ/kg. Sedajje povprečna nekoliko manj kot 11.200KJ/kg.Do konca leta nam je ostalo razmeromamalo delovnih dni. Potrebni dnevni povprečekje okoli 21.100 ton, kar se slišidokaj veliko, a pri normalnem obratovanjuodkopne fronte ne bi smelo bititežav,« je pojasnil mag. Kolenc.Za tiste, ki se sprašujejo, ali se bo dokonca leta delovni koledar kaj spremenil,pa je povedal, da sedaj ne kaže nato. Sobota, 14. oktober, je bila delovnidan, ki smo ga nadomeščali iz decembra,plačanega pa smo dobili že aprila.»Če bo na katerem koli odkopu prišlo doslabših odkopnih razmer, bomo izpadproizvodnje nadomeščali s štiriizmenskimdelom, ne pa v prvi vrsti z delovnosoboto,« je še povedal tehnični direktor.Diana JanežičPROIZVODNJA SEPTEMBER 2006ODKOP/OBRAT na~rt dose`eno +/- % ton na dan-110/A 180.000 155.128 -24.872 86,18 7.756-35/B 180.000 196.322 16.322 109,07 9.816G1/D 48.000 42.707 -5.293 88,97 2.135PROIZVODNJA 408.000 394.157 -13.843 96,61 19.708PRIPRAVE 12.000 13.728 1.728 114,40 686PREMOGOVNIK 420.000 407.885 -12.115 97,12 20.394Rudar 9/2006 5

LETO VARČEVANJA – Tehnično področjePRI VARNOSTI IN NAKUPIHSODOBNE OPREME NEVARČUJEMOTehnično področje s svojo osnovno dejavnostjo, pridobivanjempremoga, in vsem, kar ta proces zahteva, povzroča največje stroške.Pa je varčevanje na njem – glede na to, da gre za razvojne projekte,varnost pri delu, nabavo opreme za odkopavanje – sploh možno insmiselno?Mag. Marjan Kolenc: »Tehničnopodročje v največji meri vpliva na stroškepodjetja, tako z materialnimi stroški,stroški dela, investicij in storitev, sajustvari med 80 do 90 odstotkov vsehstroškov podjetja.Različne organizacijske spremembe sovplivale na letošnjo strukturo stroškovpri nas, osnovna ugotovitev pa je, dastroške obvladujemo. Reorganizacijaposlovanja s prenašanjem dejavnosti naHTZ in organizacijo nabave za modristeber v HTZ sta bistveni spremembiv letošnjem poslovanju Premogovnika vprimerjavi z lanskim. Ker več zaposlenihselimo v HTZ, se pri nas strošekdela zmanjšuje, na drugi strani pa sepovečujejo stroški storitev.Za razliko od preteklih let smo letosprecej investicij v proces odkopavanjapremoga opravili prek HTZ. Zaktiviranjem dejavnosti Karbona smovplivali na stroške in organizacijoposlovanja pri nas in v HTZ, ker Karbonpolovico svojega prihodka pridobi vPremogovniku.«Na stroške dela lahko na tehničnempodročju najbolj vplivajo z rastjoproduktivnosti in zmanjševanjemštevila zaposlenih. Tehnični direktorje zadovoljen, da zmorejo z drugačnoorganizacijo dela in drugimi ukrepinormalno opraviti vse aktivnosti pritako velikem upokojevanju sodelavcev.6 Rudar 9/2006To šteje za bistveni prihranek zaPremogovnik.»V Pripravah se bo prihodnje letoupokojilo 44 sodelavcev, kar je skoraj 10odstotkov zaposlenih, v Jamski strojnislužbi okoli 80; to pa so številke, prikaterih delovnih nalog odhajajočihsodelavcev ni preprosto preložiti nadruge. To bo problem in hkrati tudiizziv v prihodnje,« se zaveda tehničnidirektor.Od ustanovitve invalidskega podjetja dosedaj je bilo 365 sodelavcev premeščenihiz Premogovnika v HTZ in to je sedajže uveljavljena praksa. Čeprav, kot trdimag. Kolenc, je v zvezi s premestitvamidejavnosti in zaposlenih še vedno velikopolemik.»Pri tem zasledujemo samo interes,ki ga omogoča status invalidskegapodjetja. Sodelavci, ki so premeščeni vHTZ, uživajo enake pravice in dolžnostikot zaposleni v Premogovniku Velenje,pogodba med Premogovnikom in HTZjim celo zagotavlja nekaj več varnosti. Daje vsakršna njihova skrb odveč, potrjujetudi dejstvo, da so v HTZ premeščenevitalne dejavnosti Premogovnika, kotsta transport ljudi po jašku in odvozpremoga,« poudarja mag. Kolenc.V zvezi z obvladovanjem materialnihstroškov tehnični direktor navaja, dabomo letos v jami izdelali manj prog,kot smo načrtovali in zaradi tegabodo neposredni materialni stroški zagradbeni material manjši. Na SZ je bildelno spremenjen tehnološki postopekodkopavanja, namreč ukinjeno je bilozapolnjevanje za odkopom, s čimer bodostroški odkopavanja v tem delu jamebistveno manjši.Zelo strogo spremljajo nabavo, tehničnidirektor pa tudi ugotavlja, da so secenovna nesorazmerja goriv, mazivin olj ter jekla umirila, zato so tudi timaterialni stroški v okviru načrtovanih.Manj investicij, a ne na računvarnostiZa leto 2006 so bili predvideni stroški zainvesticije sorazmerno majhni, kajti letosje bilo treba še plačevati nakup noveodkopne opreme iz leta 2005. Poleg tegasmo večje investicije predvideli znova vletu 2007, ko naj bi kupili še en novodkop.»Pri tem pa niti enega kosa opreme,ki bi vplival na varnost, zanesljivostobratovanja nismo črtali iz nabave,«poudarja mag. Kolenc.Kljub letošnjim skromnejšiminvesticijskim sredstvom pa bomo letosvendarle imeli nekaj pomembnejšihinvesticij. Ena bo v zanesljivejši inučinkovitejši sistem ogrevanja zraka zazračilni jašek Šoštanj 2, kar bomo izvedlido začetka letošnje ogrevalne sezone.Druga investicija se nanaša na menjavojamskih svetilk, s katero smo nekaj let

LETO VARČEVANJA – Tehnično področjeRUDArodlašali, pa se je sedaj to pokazalo zadobro. V zadnjem letu je namreč natrg prišla nova tehnologija, ki omogočaboljšo svetilnost in manjšo težo svetilk. Vnovembru bomo dobili prvih 500 novihsvetilk, nato pa v letu 2007 postopomazamenjali vse.Tretja investicija pa je v obnovosamoreševalnih aparatov. Te smo preddvema letoma v celoti obnovili, a nisobili kakvostni, saj so se pri padcuodpirali in s tem uničili. S proizvajalcemsmo se dogovorili za remont aparatov,pravzaprav pa bodo to predelani noviaparati.Med drugimi večjimi investicijami stanakupa novega stroja za vrtanje sidrnihvrtin GTA in stroja GPK za Priprave,nismo pa realizirali investicije v odvoznomehanizacijo s pripravskih delovišč, kerše nimamo ustrezne tehnične rešitvezanjo.Tudi razvojne skupine ne mirujejoNa tehničnem področju deluje tudiprecej razvojnih skupin. Ali varčevanjevpliva na njihovo delo? Tehnični direktortrdi, da ne.»Na področju odkopavanja smo dobilimerilnike prahu, v kratkem bomotestirali odpraševalno napravo, ki naj bizajemala in čistila prah iz zračnega toka,pripravljamo 210-metrski odkop.Veliko razvojnih aktivnosti z manjšimiprojekti, ki pa še niso zahtevali večjihsredstev, je bilo letos opravljenih gledepovečanja kvalitete pripravskih del.Kaže, da bo treba izboljšati precejdrobnih operacij za povečanje nosilnostijamskih prog in storilnosti dela.Pri jamskem vrtanju smo dobili novejšogarnituro za predvrtavanje, tečejoaktivnosti za vrtanje dolgih usmerjenihvrtin.Pri Logistiki se nadaljuje optimiranjezunanjega transporta.Pripravljamo rešitve za avtomatizacijoodvoza, to pa je tudi področje, ki jeza avtomatizacijo prvo na vrsti, saj senajbolj intenzivno upokojujejo pravstrežniki mehanizacije.Pri vseh investicijah in razvojnihprojektih so najpomembnejši elementizagotavljanje zanesljivosti obratovanja,varnosti pri delu in povečevanjeproduktivnosti. Tako so načrtovane tudiinvesticije za leto 2007,« je sklenil mag.Kolenc.Elektrokarotažne meritve na prospekcijski vrtiniRaziskave so strošek, a nujne zavarnost odkopavanjaVelik del stroškov na tehničnempodročju nastaja v Hidrogeološki službi.Njen vodja Marijan Lenart pojasnjuje,da se del njihovih stroškov neposrednoodraža na stroškovnem mestu »tehničnopodročje«, del pa se kaže drugje,predvsem v obratu Priprave – jamskovrtanje. »Že vrsto let zmanjšujemostroške dela, in to predvsem tako, daenak obseg del opravljamo z vedno manjzaposlenimi. V zadnjih petih letih se ještevilo zaposlenih v Hidrogeološki službizmanjšalo skoraj za četrtino.Glede na to, da je glavna aktivnost služberaziskava sloja in prihribine – pridobljenipodatki so osnova za projektiranjevarnega in racionalnega odkopavanja– predstavlja prospekcijsko vrtanje spovršine občuten strošek. Stroški za teaktivnosti se v zadnjih letih bistveno nespreminjajo. Izjema je le letošnje leto,ko smo izdelali globoko prospekcijskovrtino J-1g na južnem območju JameŠkale v zapiranju.Pri površinskem prospekcijskem vrtanjuizdelujemo manj novih objektov, toje vrtin, je pa bilo v zadnjem obdobjuveč vzdrževanja, likvidacij in tehničnihpredelav vrtin predvsem zaradi vplivovodkopavanja G plošč v severnem krilujame Preloge.Pozitivne učinke pri teh stroških iščemov izbiri čimbolj cenovno ugodnihizvajalcev, pri čemer pa je pomembnatudi kvaliteta storitve. To pa vedno nienostavno.Materialni stroški in stroški opreme(oprema geomehanskega laboratorija,za izvajanje geomehanskih meritev,za spremljanje seizmičnih efektov inhidroloških parametrov) predstavljajonajmanjši delež v strukturi stroškovslužbe. Pri obvladovanju teh stroškovpredstavljata težavo hiter razvoj inzamenjave merilne opreme na trgu.Hidrogeološka služba je glavni naročnikvseh vrtalnih del v jami (strukturne inprospekcijsko-odvodnjevalne vrtine invrtine za geomehanske in seizmičnespremljave). S temi deli pridobimopodatke in ustvarimo razmere za varnoodkopavanje. Na leto naročamo okoli4.000 m jamskih vrtin. Prepričansem, da je strokovno in odgovornodelo sodelavcev, ki ta dela naročajo innačrtujejo, na visokem nivoju, še vednopa je možno kaj izboljšati, racionalizirati.Rezerv pa nikakor ne smemo iskati vopuščanju pridobivanja podatkov inzmanjševanju zanesljivosti podatkov. Tobi lahko negativno vplivalo na varnostodkopavanja.Stroške bomo uspešno zniževali le, čese bomo tega v podjetju vsi zavedali inse tako tudi obnašali. Izgovori, da za tonismo usposobljeni, niso upravičeni inne resnični. V zadnjih dveh letih je bilo otem organiziranih kar nekaj usposabljanj,na drugi strani pa se v zasebnemživljenju znamo vsi racionalno obnašati.Če takšno obnašanje prenesemo v svojedelo, sem prepričan, da bomo doseglizastavljeni cilj – konkurenčno cenonašega premoga,« je prepričan Lenart.Diana JanežičRudar 9/2006 7

TEHNIČNO PODROČJE – Nov stroj za sidranjeGTA ZA VEČJO KVALITETOSIDRANJANovembra bo na delovišču št. 7 v jami Pesje začel delati nov stroj zavrtanje sidrnih vrtin, o katerem smo veliko pisali v letošnji četrti številkiRudarja in tudi napovedali njegov prihod v Premogovnik v drugipolovici leta.Najprej osvežimo spomin! Kot je povedaltehnični direktor mag. Marjan Kolenc,smo v Premogovniku z aktivnostmi povečanjaprofilov jamskih prog in nadomeščanjaločnega podporja s sidrno podgradnjozačeli pred precej leti.Vse do danes smo imeli težave s kvalitetnimvgrajevanjem sider - od ročnegavrtanja in vgrajevanja, vgrajevanja vrtalnihgarnitur na stroje različnih proizvajalcev,preizkušanja več naprav za ročnovrtanje.Pri vsem tem nismo zmogli razrešiti problema,da bi sidra dovolj hitro in kvalitetnovgrajevali. Pri uporabi sidrne podgradnjepa je kakovostna vgradnja sidraena temeljnih zakonitosti.Pred nekaj leti smo se lotili skupnegareševanja opisanih težav s firmo GTA, kiproizvaja stroje za vrtanje sidrnih vrtin.Skupaj z njimi smo prišli do podajalnikalokov, ga dve leti uvajali v jamo, a seje pokazal za pretežkega. Vrtalna lafetain vgrajevanje sider sta sicer ustrezala,vendar je bil preokoren za jamske razmerein je zahteval preveč časa za manipulacijo.Mag. Kolenc: »Na podlagi vsega tegasmo se s firmo GTA lotili konstruiranjanovega stroja, ki je lažji in ima posodobljenodaljinsko upravljanje. Letos spomladije bila podpisana pogodba, strojpa smo prejeli konec avgusta.V septembru smo ga sestavili in preizkusiliv delavnici strojnega remonta. Sedajpotekajo izobraževanja in usposabljanjaza vzdrževalce in monterje stroja, v oktobrupa se bodo za upravljanje s strojemusposobili tudi uporabniki stroja, to jemoštvo Priprav. V novembru naj bi strojzačel delati na delovišču št. 7 v jamiPesje.Poleg posodobljenega vgrajevanja siderbomo poskusili s tem strojem tudi drugeaktivnosti, ker je to eden zelo pomembnihprojektov za Premogovnik Velenje.Z njim bomo dolgoročno zagotovili stabilnostjamskih objektov in humaniziralidelo pri sidranju, saj bo treba vgrajevatiza isto nosilnost jamskih objektov manjločnega podporja.Ker gre pri tem stroju za enak načinvrtanja in vgrajevanja sider, kot je bilpri prejšnjem stroju, ne pričakujemposebnih težav. Bolj gre za to, kako sebo novi stroj vklopil v celotno tehnologijoizdelave objektov in kakšne učinkebomo z njim lahko dosegali pri povečanjunapredka izdelave objektov,« je dejaltehnični direktor.Na vprašanje, ali lahko pričakujemonakup še kakšnega takšnega stroja vprihodnje, pa je odgovoril, da takšnegastroja ne moremo vključiti v vsakršnerazmere v jami, saj se povsod tudi ne daizvesti sidrne podgradnje namesto ločne.»Zagotovo pa sta dve ali tri delovišča nasmernih prograh, ki bi jih bilo smiselnotako podgrajevati, in v primeru uspešneposkusne dobe omenjenega stroja bomorazmišljali o nakupu še kakšnega,« zagotavljamag. Kolenc.Diana Janežičfoto HansNajprej so stroj za vrtanje sidrnih vrtin preizkusili v delavnici, zdaj se usposablja še moštvo8 Rudar 9/2006

ALI DELAM DOVOLJ VARNO – Teden varnosti in zdravja pri deluVAREN ZAČETEK DELA MLADIHLetošnji evropski teden varnosti in zdravja pridelu, ki bo trajal od 23. do 27. oktobra, želispodbuditi prizadevanja za zagotavljanje varnostiin zdravja pri delu mladih delavcev. Kampanjapoteka pod sloganom: »Varen začetek«. Statistični podatki kažejo, da obstajamed mladimi delavci, starimi od 18 do24 let, najmanj za 50 odstotkov večjetveganje za nezgode pri delu kot medstarejšimi delavci. Pri mladih delavcihje tudi večje tveganje za nastanekzdravstvenih težav v zvezi z delom, ki sepokažejo šele čez nekaj časa.Za to obstaja več razlogov. Mladi pogostonimajo izkušenj in ne vedo, nakatere morebitne nevarnosti morajo bitipozorni, poleg tega so lahko telesno induševno nezreli. Mogoče ne vedo, da jedolžnost njihovih delodajalcev, da jihzaščitijo. Mogoče nimajo poguma glasnoopozoriti na težave ali zavrniti dela vpotencialno nevarnih razmerah.Delodajalci se pogosto ne zavedajo, da somladi še posebej ogroženi in da mogočepotrebujejo več usposabljanja ter nadzorakot starejši delavci. Večjo pozornostDijaki 2. letnika elektro energetik jamski, od leve Martin Založnik, Rok Uršej inMatevž Založnik z inštruktorjem Antonom Kašem.bi bilo treba posvetiti tudi vrsti delovnihnalog, ki jih mladi opravljajo – nekaterenamreč niso primerne zanje.Sporočilo letošnjega tedna varnosti inzdravja pri delu se glasi, da smo vsiodgovorni za varovanje mladih pri delu.V prvi vrsti so odgovorni delodajalci, kijim zakonodaja nalaga, da morajo izvestivse potrebne ukrepe za zagotovitev varnostiin zdravja svojih delavcev v zvezi zdelom, pri čemer zakonodaja priznava,da mladi potrebujejo posebno varstvo.Tudi mladi imajo dolžnosti in pravice terbi lahko bolje poskrbeli za svojo varnostin varnost svojih sodelavcev.Vendar pa so za to odgovorni tudi starši,izobraževalne ustanove, strokovnjaki zavarnost in zdravje pri delu. Ne nazadnjeje to tudi vprašanje za oblikovalce politike.Pomen tega vprašanja je sedaj priznantudi na ravni EU, saj ga morajodržave članice obravnavati skupaj.Bodi pri delu zdrav in zadovoljen!»Tvoje delo ni samo tvoja pot v samostojnostin neodvisnost. Zdaj si posebejpomemben tudi za svojo družino, sodelavcev podjetju in tudi za vse drugeljudi. Brez tvojega dela in dela vseh drugihdelavcev ne bi mogli obstajati kotdružba in država. Del tvojega denarjase bo stekal tudi za zdravstvo, izobraževanje,pokojnine ...« je zapisano v priročnikuza mlade delavce, dijake in študente,ki ga je izdal Inštitut za varovanjezdravja Republike Slovenije.V Premogovniku Velenje se zadnja letavsako leto zaposli sorazmerno malo mladihdelavcev, sploh če številke primerjamos številkami izpred desetletij. Pavendar med nami veliko mladih – pripravnikov,štipendistov, dijakov na praktičnemdelu – preživi veliko dni v letu.V šolskem letu 2006/07 bo med nami20 pripravnikov, 144 dijakov štipendistov,16 dijakov v rudarskih programih,ki niso naši štipendisti, a prakso opravljajopri nas, poleg tega pa bodo še študenti- štipendisti, ki morajo opravitiobvezno prakso po programu fakultete,študenti in dijaki na obvezni praksi, kijo opravljajo pri nas na podlagi dogovoramed šolo in podjetjem ter dijaki, katerihRudar 9/2006 9

ALI DELAM DOVOLJ VARNO – Teden varnosti in zdravja pri deluDijaki 3. letnika smer jamski strojni mehanik, od leve Aleksander Nikolič, MihaOblak, Peter Jamnikar in Zoran Dedič.starši so zaposleni pri nas in jim praksoomogočimo, če imamo za to pogoje.»Pravilen pristop k vključevanju mladihv delovni proces je izjemnega pomena,«je prepričan vodja obrata Zračenje inizobraževanje Dejan Radovanovič. »Kardijake, pripravnike, študente naučimo,navadimo na začetku, jih bo spremljaloskozi celo delovno dobo. Pri tem imamv mislih predvsem varnost pri delu, spoštovanjepredpisov in gospodarno delo.Prav zaradi tega ima pri našem delu kvalitetaizobraževanja prednost pred količinoopravljenega dela.Dijake prvih letnikov na uvajalnih dnehnajprej seznanimo s predpisi o varnostiin zdravju pri delu, pravilni uporabizaščitnih sredstev, varovanju okolja, naučijose nameščati samoreševalne aparatein spoznajo požarni red. Pred rednimopravljanjem prakse jih peljemo še naogled jame, kjer jih inštruktorji še posebejopozorijo na potencialne nevarnosti.Tudi za dijake višjih letnikov je prvi šolskidan pri praktičnem pouku uvajalnidan, kjer obnovijo znanje iz varnosti inzdravja pri delu ter praktično nameščajosamoreševalne aparate.Dijake vseskozi poučujejo in nadzirajoinštruktorji, ki so za njih neposrednoodgovorni, občasno pa njihovo znanjepreverjajo nadzorniki, vodja praktičnegapouka, varnostni inženir in inšpektorrudarstva.Poleg znanja o pravilnem delu posvečamopozornost predvsem poznavanjuplinov in poznavanju načrta obrambe inreševanja – poti umika.Za pripravnike, ki se zaposlijo v Premogovniku,je izdelan program pripravništva.Pripravniki najprej prejmejozaščitna sredstva in navodila za varnodelo ter imajo uvajalni seminar. Poučimojih o varnosti in zdravju pri delu,spoznajo načrt obrambe in reševanja,merjenje plinov, elektro-strojne napravein praktično nameščajo samoreševalneaparate.Tretji dan jih čaka prvi vstop v jamo,kjer spoznajo pravila za varno gibanje indelo v jamskih prostorih, red pri uvozuin izvozu moštva, jamske prostore, prezračevalnisistem, pohodne poti in potiumika. Sledi 14-dnevno praktično delona deloviščih Praktičnega izobraževanjapod nadzorom inštruktorjev in učiteljev,potem pa opravljajo pripravništvov matičnih obratih.Dva dni pred iztekom pripravništva sepripravniki IV. stopnje smeri rudarstva,elektrotehnike in strojništva vrnejo vobrat Zračenje in izobraževanje, kjer analiziramorealizacijo celotnega programain pripravimo pripravnika na pripravniškiizpit. Na njem preverjamo poznavanjepredpisov varnosti in zdravja pridelu ter pravilnikov in navodil za delo.«Vključevanje v delo ne bi smelobiti problemKot pravi Željko Pompe, vodja praktičnegaizobraževanja v elektro-strojnidejavnosti, potekata praktični pouk(PP) in praktično izobraževanje (PI) vdelovnem procesu na podlagi Pravilnikao varnosti in zdravju pri delu, ki urejanivo predpisane varnosti, ki je potrebnaza nemoteno funkcioniranje tehnološkegaprocesa pri izvajanju PP in PI nadelovnih mestih in deloviščih.Nadalje pravilnik določa kriterije zadoločanje delovnih mest in deloviščv jamskih prostorih, kjer se stalno aliobčasno izvaja PP ali PI, ter nalogeodgovornih oseb, ki v obratu skrbijo zavarnost in zdravje pri delu ter zagotavljanjevarnostnih ukrepov, s katerimi bozmanjšano tveganje za pojav nevarnostiiz delovnega okolja in proizvodnega procesa.Zelo pomembna podlaga so tudivsi dogovori med obrati o izvajanju PPin PI v Premogovniku in ostali predpisiza vzgojo in izobraževanje.Željko Pompe poudarja, da za mlade, kiso končali usposabljanja v okviru praktičnegapouka ali praktičnega izobraževanja,praviloma vključevanje v delovniproces s pravilnim odnosom do delovnegaokolja in upoštevanjem navodil zavarno delo ne predstavlja problemov.Pompe: »Dijaki se srečajo z delovnimokoljem in specifičnimi zahtevami gledevarstva pri delu in odnosa do okoljadovolj zgodaj, izobraževanje pa potekavodeno z izdelano strukturo, vrstnimredom, določenim časom trajanja inlokacijo izvajanja posameznih učnih vajin delovnih postopkov za učne kotičke,usposabljanja na delovnem mestu inmreži delovnih mest. Kljub temu pasledi pred zaposlitvijo še usposabljanjev okviru pripravništva, ki je zelopomembno predvsem za pripravnike, kiso na zaposlitev čakali dlje.«Delovišča za uvajanje mladih soprimerno varnaPodobne izkušnje ima tudi Franc Rošer,vodja praktičnega pouka rudarske smeri.Tudi na tem področju izobraževanje oziromausposabljanje izhaja iz pogodb,zakonov, predpisov, navodil, učnih načrtovin je v skladu z novostmi v izobraževalnemsistemu. Praktični pouk dijakov,obvezna praksa študentov in usposabljanjepripravnikov potekajo pod pedagoškimin strokovnim nadzorom inštruktorjev-učiteljev.Usposabljanje poteka v jami in zunaj nje.V jami se mladi usposabljajo pri proizvodnihdelih na skupnih deloviščih (odkop,strojna priprava etažnih prog, strojnaizdelava stabilnih jamskih prog ter deloviščavrtalnih del) in samostojnih deloviščih(rudarska vzdrževalna dela).10 Rudar 9/2006

ALI DELAM DOVOLJ VARNO – Teden varnosti in zdravja pri delu»Delovišča za uvajanje mladih so primernovarna, tveganje za varnost inzdravje je najmanjše. Določena so s kriterijiza določanje delovnih mest in deloviščv jamskih in zunanjih prostorih,kjer se stalno ali občasno izvaja izobraževanjeoziroma uvajanje mladih. Izvajalcipraktičnega izobraževanja oziromausposabljanja so inštruktorji-učitelji, kimorajo imeti poleg strokovne tudi pedagoškoizobrazbo,« navaja Rošer.Skozi delo spoznavajo varne metodedela, varnostne predpise in ukrepe, pokaterih se morajo ravnati pri svojemdelu, delovna sredstva in njihovo funkcionalnostin se naučijo ta sredstvauporabljati, uvajajo se v delovno okoljein organizacijo dela, usposobijo se zaopravljanje del in nalog na področju zračenjajamskih prostorov, razstreljevanja,vzdrževalnih del, likvidacije prog, obvladovanjastrojne in stabilne izdelave jamskihprog ter pridobivanja premoga namehaniziranem odkopu.Ob tem razvijajo delovne navade, osebnoin kolektivno odgovornost, se navajajona samostojnost, sistematičnost invztrajnost pri delu, razvijajo smisel zagospodarnost in pravilno vrednotenjedela, se aktivno vključujejo v razreševanjedoločenih nalog ter kritično ocenjujejodelovne naloge, jih analizirajo terpredlagajo določene izboljšave.Franc Rošer poudarja, da je vključevanjemladih v delo pri posamezniku različno.»Nekateri se v delo in delovnookolje vključijo veliko hitreje kot drugiin ti so tudi perspektivnejši. Takoj jemoč prepoznati njihovo delavnost.Najbolj je to vidno pri uporabi orodja,ki je nekaterim povsem tuje. Nekateri sezavedajo, da jim manjka izkušenj, zatoupoštevajo navodila nadrejenih. Vedo,da so navodila napisana zato, da jih spoštujemoin ne poznam primera oporekanja.Različen je tudi odnos do delovnegaokolja. Bolj pogosta so opozarjanja naodnos do delovnega okolja pri mlajšigeneraciji. Nekako ne čutijo, da preživijoveliko časa v delovnem okolju, zato je prinjih težje vzpostavljati red na delovnemmestu. Z leti in opozarjanjem postanejopozornejši tako do okolja kot do sredstevza delo. V zaključnem obdobju izobraževanjarazumejo podobne težave kotpovečane nevarnosti v delovnem okolju,predvsem v smislu varnosti in zdravjapri delu.«Dijaki 2. letnika smer elektrikar energetik – jamski, od leve Gašper Lichtineker,Anel Omerović in Klemen Krajnc, med njimi inštruktor praktičnega poukaMiran Dobravc.V skupini je mlad delavecPosebno pozornost namenja varnostimladih delavcev tudi Ocena tveganja, kije izdelana za delovna opravila oziromadelovna mesta, na katerih delajo dijaki,študentje in pripravniki.Nezgode med njimi niso pogoste, vletu 2005 se je, na primer, poškodovalen dijak, letos pa trije, a je pri vseh bilvzrok lastna nepazljivost oziroma nerodnost.Da mladi delavci so med nami in damorajo biti deležni posebne pozornosti,so se zavedali tudi člani podprojektneskupine Promocija, informiranje in izobraževanjepri projektu Ali delam dovoljvarno. Ko so načrtovali plakate, ki nasod poletja naprej opozarjajo na varnodelo in življenje, so enega posvetili tudimladim sodelavcem, namenili pa vsem,ki z njimi prihajajo v stik.Sporočilo plakata je: »V skupini je mladdelavec. Se še spomniš, kako je bilo, kosi ti začel delati? Pomagaj mu z vzglediin nasveti.«Da temu je tako, potrjujejo številni pogovoris starejšimi sodelavci, ki ob mnogihpriložnostih poudarjajo svojo skrb zavarnost, dobro delo in čim hitrejše vključevanjevsakega mladega sodelavca vdelo in skupino. Kaj pa menijo mladi?Varno delo je predvsem našaskrb!Dijaki, ki smo jih prosili za komentarjenjihovega poznavanja (ne)varnosti pridelu, uporabe zaščitnih sredstev, počutjana jamskih deloviščih in odnosa mednjimi in inštruktorji praktičnega pouka,so vsi po vrsti potrdili zgoraj zapisanebesede o vsebini in poteku praktičnegapouka.Pred prvim odhodom v jamo so se na predavanjihseznanili z varnostjo pri delu,predpisi in glavnimi nevarnostmi, o temso pisali test. Za delo v jami so dobilidelovno obleko in zaščitna sredstva, nadeloviščih pa jih inštruktorji redno opozarjajona pravilno delo, nevarnosti terpreverjajo njihovo znanje o tem.Vsi se pri delu v jami in delavnicahpočutijo varne, uporabljajo zaščitnasredstva, dejali pa so, da je varno delopredvsem njihova skrb, šele potem skrbsodelavcev in inštruktorjev. »Upoštevatimoramo pravila in skrbeti za lastno varnost!«so poudarili. Nihče do sedaj nimaizkušnje z nevarnostjo, nezgodo.Zavedajo se, da se še učijo in spoznavajovse nevarnosti pri delu in v jamskihrazmerah nasploh, da še marsičesane znajo in ne vedo in da jim bo jamapostala domača šele po nekaj letih inveliko izkušnjah. Pri tem je treba poudariti,da so odnose z inštruktorji ocenilikot »super« ter da se pri praktičnempouku zelo veliko naučijo. Inštruktorjemzaupajo, z njimi zelo dobro komunicirajo,srkajo njihove nasvete, izkušnje,navodila. To pa je za varnost pri delutudi zelo pomembno.Diana JanežičRudar 9/2006 11

NAŠ GOST - Ivan Atelšek, predsednik nadzornega sveta TEŠLJUDJE SO TISTI, KIPOVEZUJEJODelavnost, odločnost, poznavanje gospodarskih pa tudi političnih razmerv Sloveniji, predvsem pa v Savinjsko-šaleški regiji, ter energetike inpremogovništva, so vrline Ivana Atelška, ki je zagovornik znanja, pravilnegagospodarjenja, pravičnosti in tudi delavstva, ki je že dokazalo,kaj vse slovenski delavec zna in zmore.Rudar: »Poleti je minilo leto dni,odkar predsedujete nadzornemu svetuTE Šoštanj. Kako ocenjujete njenoposlovanje?«Atelšek: »Poslovanje TEŠ ocenjujemkot zelo dobro in menim, da bo letosza 5 do 7 odstotkov presegla načrtovanoproizvodnjo. To bi moralo prinesti tudipozitiven rezultat poslovanja. Tudi produktivnostin zmanjševanje stroškov naposameznih področjih sta ugodna, takoda je prizadevanje vodstva in delavcevTEŠ dobro za uspešno poslovanje.Seveda pa ne smem pozabiti omenitistalne pripravljenosti za obratovanje termoelektrarne,ki je zelo pomembna vslovenskem energetskem sistemu.«Rudar: »Kako pa poznate PremogovnikVelenje in kako ga vidite skozipreteklost do danes?«Atelšek: »Premogovnik Velenje mi je prisrcu že od konca petdesetih let prejšnjegastoletja, ko je bil generalni direktorpokojni Nestl Žgank. Takrat je Gorenjeraslo v Gorenju, v občini Šmartnoob Paki in smo s takratnim Rudnikomlignita Velenje začeli sodelovati. Gorenjese je leta 1960 preselilo v Velenje inz delom delavcev in strokovnega osebjasmo tovarno začeli graditi.Ko danes gledam nazaj, ugotavljam,da smo imeli takrat svetlo bodočnostmnogo bolj načrtovano, predvsem zamesto Velenje, kakšno mora biti zadobro počutje občanov.Sodelovanje med Gorenjem, premogovnikomin termoelektrarno je bilo zelovzorno, kot je tudi danes. Ljudje so pačtisti, ki povezujejo. Danes so pravi ljudjena tistih mestih, kjer se je treba pogovarjati,načrtovati.Rudarji so lahko zadovoljni, da je za šaleškopremogovništvo in energetiko načrtovantak razvoj, kot ga poznamo danes,kajti pred nekaj leti je bilo drugačezastavljeno. Namreč, da se odkopavanjepremoga ukine, ne da bi pri tem kdorazmišljal, kaj se bo zgodilo z ljudmi, spodjetjem. Zdajšnje vodstvo PremogovnikaVelenje in nadzorni svet pod vodstvomdr. Milana Medveda sta zastavilapovsem drugačen koncept razvoja.Sklenjeno je celo, da se bo že sedaj odvajaldenar v sklad za zapiranje premogovnika,ne pa da bi ta sredstva terjali oddržave. Vsaka proizvodnja mora skrbetizase in ne more ostati balast državi,okolju. Zato mora cena električne energijeprenesti tudi takšne načrte.Poleg tega so se ob Premogovniku Velenjezačele razvijati tudi stranske dejavnosti,ki naj bi pomagale k razvoju kraja.«Rudar: »Danes sta TEŠ in PremogovnikVelenje kot člana HSE predpomembno razvojno prelomnico –investicijo v prigradnjo plinskih turbinna blok 5 in gradnjo novegabloka 6. V čem je pomen te investi-HSE in RWE sta podpisala sporazum oposlovnem sodelovanjuHSE, največji slovenski proizvajalec električne energije, in RWE Power AG, največjinemški proizvajalec električne energije, sta 10. oktobra, podpisala sporazumo sodelovanju na področju razvoja in izvedbe nekaterih investicijskih projektovv Makedoniji. S tem sporazumom se odpira možnost sodelovanja tudi vdrugih državah na področju JV Evrope. Podpisani sporazum bosta podjetji konkretiziralis skupno prijavo na povabilo vlade republike Makedonije potencialniminvestitorjem, da izkažejo interes za izgradnjo dveh ter upravljanje treh hidroelektrarnv tej državi, med njimi ene prečrpovalne, in tako bosta že ta mesec sodelovaliv predkvalifikacijskem postopku.»Že od ustanovitve dalje je eden ključnih ciljev HSE nadgradnja obstoječegaproizvodnega portfelja z ustreznimi proizvodnimi zmogljivostmi v jugovzhodniEvropi. Prepričan sem, da nam bo sklenjeno sodelovanje z zelo uglednim poslovnimpartnerjem, kot je RWE, pri nekaterih od projektov, ki jih načrtuje HSE,koristilo,« je povedal dr. Jože Zagožen, generalni direktor HSE.12 Rudar 9/2006

NAŠ GOST - Ivan Atelšek, predsednik nadzornega sveta TEŠcijei za obe podjetji in za razvoj energetikev Šaleški dolini?«Atelšek: »Vedno pripominjam, da smov Šaleški dolini prepozno začeli z načrtovanjemdolgoročnega razvoja TEŠ vokviru HSE. Sedanje obratovanje ne prinašaoptimalnih učinkov zaradi zastarelostiopreme, zato je največja nalogavodstva, da čim prej dokonča rekonstrukcijoz gradnjo 600 MW bloka, karbo največ prispevalo k razvoju slovenskeenergetike.Dolgoročni program, ki ga je sprejel nadzornisvet HSE, občutno vpliva tudi narazvoj energetike v Šaleški dolini, sajumešča TEŠ in Premogovnik Velenje naprvo mesto. Zato je odgovornost vodstvain strokovnjakov v obeh podjetjihzelo velika, prav tako pa tudi zahtevnanaloga vseh zaposlenih, saj s tem gradijosebi in svojim potomcem stalno zaposlitevin večjo kvaliteto življenja.Odgovoril bi tudi nejevernežem, ki dvomijov ta razvoj, saj je strokovna podlagadovolj jasna, da prinaša boljše okolje,večje učinke in stabilnost v prihodnostiobeh podjetij.Ni pa dovolj, da se trudijo le zaposleni vPremogovniku Velenje in TEŠ, treba jezgraditi tudi okolje, ki bo olajšalo in prispevalok takemu razvoju. Pri tem imam vmislih občini Velenje, Šoštanj in tudi bližnjeobčine, predvsem pa občane, ki bodoizbirali nove župane, da dajo prednosttistemu, ki bo zagotavljal razvoj.Velenje je vedno prednjačilo pred vsemislovenskimi mesti, ki so mu po velikostienaki, sedaj pa je na repu razvoja vseh tehmest. Vprašajmo se, komu to pripisati.«Rudar: »Pred prelomnicami je tudiceloten energetski sistem v Sloveniji,saj v zadnjem času veliko govorimoo njegovi privatizaciji, reorganizaciji.Kako komentirate najnovejšepredloge slovenske vlade o lastniškemin organizacijskem preoblikovanjuHSE?«Atelšek: »Privatizacija mora biti vednodobro načrtovana in preračunana. Zagotovoprivatizacija prinaša v nekaterebranže osvežitev; ali bi jo prinesla tudiv HSE, TEŠ ali Premogovnik Velenje, nemorem trditi. To naj podkrepim s tem,da je akumulativnost HSE oziroma njegovihpodjetij na dovolj visoki ravni, zatoje zanimanje tujih partnerjev veliko.Prepričan sem, da Premogovnik in TEŠ,pa tudi verjetno druga podjetja v HSE,ne potrebujejo strateškega partnerjaIvan Atelšek: »Ni dovolj, da se trudijo le zaposleni v Premogovniku Velenje inTEŠ, treba je zgraditi tudi okolje, ki bo olajšalo in prispevalo k razvoju.«zaradi neobvladovanja tehnologij in trga.To dobro poznajo. Vzrok je treba iskatidrugje, z ozirom na odprtost trga kapitalav EU. V primeru investicije v TEŠpa menim, da je ugodnejše to financiranjeurediti z vstopom evropske investicijskebanke, ki lahko projekt financiras 50 odstotki, 50 odstotkov pa uporabiHSE lastnih sredstev. Menim, da je tonajceneja varianta.Dolžni in odgovorni smo pri vsaki takiinvesticiji narediti temeljite preračune,katera varianta je ugodnejša za lastnikain katera manj obremenjuje ter prinašavečje ekonomske učinke, kar ni zanemarljivotudi za zaposlene.Potrebni so vrhunski tehnološki dosežki,učinkovitost izkoristkov nove tehnologijeje velikega pomena. Izkoriščenostvelenjskega premoga bi morala dosečido 45 odstotkov; sedaj pa je le od 25-do 33-odstotna, saj so kotli stari prek50 let. Do sedaj smo delali slabo uslugodelavcem TEŠ in rudarjem, saj je na letoizpuhtelo v zrak milijon ton premoga.Kar se pa predlogov o novi organiziranostiHSE tiče, naj rečem le to.Menim, da mora biti podjetje organiziranotako, da daje najboljše učinke.Težko si predstavljam, da bi bil PremogovnikVelenje z nekaj tisoč zaposlenimiobrat brez razvoja in s koncentracijo drugihstrokovnih kadrov izven podjetja.Management mora podjetje organiziratikar najbolje, da doseže čim večjeekonomske učinke. Pri tem lastništvokapitala ni pomembno, naj gre začisti privatni, državni ali mešani kapital.Management za dobro poslovanjeni odgovoren le kapitalu, temveč tudidelavcem, delovnemu kolektivu.Na načrtovanje razvoja in prihodnostipodjetja pa se ne sme gledati preveččustveno. Treba je postaviti strategijoin za njenim uresničevanjem stati.Tudi država bi že končno morala sprejetidolgoročno strategijo razvoja energetike,ker sedaj zavira posamezna področja.«Rudar: »Katere vrednote so za vasnajbolj pomembne pri človeku?«Atelšek: »Slovenci smo preveč sebičniin nevoščljivi. Bogato družbo sestavljajobogati ljudje. Pa ne le v materialnemsmislu, temveč bogati po umu,pridni, prizadevni, spoštovanja vredni,kulturni.Bogata družba ustvarja in potem jetakšna družba tudi socialna. Zakaj Slovenijane bi mogla biti Švica? Slovenci bimorali biti tudi bolj ponosni, kajti tudito pomeni ustvarjalnost. Velike vrednoteso imeti rad domovino, starše, očeta inmater, otroke.V takšnem primeru se človek po napornemdelu rad vrača domov, ker mu jetam prijetno, to ga polni z novo energijo,tak človek je ustvarjalen. Kaj pa si človekdrugega želi, kot živeti prijetno življenje?«Diana JanežičRudar 9/2006 13

VAŠE MNENJE - Celovita optimizacija procesovKAKO LOČITI ZRNJE OD PLEVELA?V Premogovniku Velenje in HTZ IP od 21. avgusta poteka projekt Celovitaoptimizacija procesov, pri katerem vsak delavec na svojem delovnem mestuišče možnosti izboljšav. V projektu sodeluje 650 delavcev, z njim pa je vsemdana možnost, da pokažemo, kako bi lahko bili vsi skupaj še boljši.Projekt COP je dodobra zaživel, takolepa njegov dosedanji potek, sodelovanjezaposlenih ocenjuje njegov vodja tehničnidirektor mag. Marjan Kolenc.Mag. Marjan Kolenc: »Dober mesec inpol dela pri projektu COP je za nami inaktivnosti tečejo, kot so bile načrtovane.Sodelovanje vseh sodelavcev vsi – svetovalci,koordinatorji, vodje raziskovalnihskupin in jaz – ocenjujemo kot pozitivno,dobro.Projekt je sedaj v takšni fazi, da zahtevaveč sodelovanja sodelavcev ter razčiščevanjametodologije in izdelkov. Projektje izredno zahteven, tudi zato, ker vključujevse zaposlene, ti pa zelo različnogledajo na posamezne elemente. Pri prepoznavanjustroškovnih povzročiteljevin njihovem vrednotenju bo treba bititemeljit in jih morda še enkrat prevetriti,kajti ta faza bo zelo pomembna vnadaljevanju projekta.Pri projektu je tudi nekaj organizacijskihtežav, predvsem zaradi sodelovanjavseh nadzornikov, ki delajo turnusno insvoje naloge pri projektu težje izpolnjujejomed delovnim časom.Upam in prepričan sem, da bomo tetežave premagali. Najbolj pomembnoje, da bomo znali dati rdečo nit vsebininašega dela in z analizo posameznegadelovnega mesta projekt pripeljali doukrepov in do njegovega osnovnega cilja:z manjšim številom zaposlenih obvladovatiprocese.«Nenehno izboljšujemo inracionaliziramo naše delo!Kako so se projekta lotili, kako potekasodelovanje pri njem, kaj menijo o tem,kako bo projekt pripomogel k našemuboljšemu delu, smo povprašali še nekajsodelavcev.Stanislava Zver, vodja kadrovskegaoddelka in planiranja: »Projekt bonedvomno prinesel določene spremembena področje delovnih mest, v opise delovnihmest, kar smo lahko ugotovili že obdelu po fazah. Vsi smo si ob tem pogledaliopise svojega dela, nekateri mordacelo prvič, naredili smo popis del, ki jihopravljamo, tako količinsko kot z vidikazvrsti.Zase nekaj posebnega od tega projektane pričakujem, vsaj z vidika svojega delain dela službe ne, ker smo že leta in letamorali racionalizirati svoje delo, gledena to, da novih sodelavcev nismo dobivali,od nas so samo odhajali. Zato smodejansko bili ves čas prisiljeni razmišljatio tem, kako spreminjati in racionaliziratisvoje delo.Ker je projekt zajel širšo populacijo vpodjetju, nedvomno prispeva h komunikaciji,veliko se med sabo pogovarjamo,bodisi v pozitivno ali negativno smer.Izmenjamo si informacije, včasih tudipotarnamo, tudi štorij na račun tegaprojekta je že kar nekaj.Projekt je ob tekočem delu, ki ga opravljamo,nedvomno moteč, večina jihmeni, da navodila niso dovolj jasna.Stanislava Zver Jože Janežič Matjaž Kamenik14 Rudar 9/2006

VAŠE MNENJE - Celovita optimizacija procesovIrena Lukaček Franc Brdnik Jože SušecJe pa vprašanje, kdo od zunaj bi lahkoglede našega dela dajal bolj jasna navodila.Ob posameznih fazah pogrešamobolj natančne komentarje našega opravljenegadela, menimo, da je povratnihinformacij premalo. Vse skupaj pa se,seveda, še vrinja v naš ritem dela, gledena to, da obstajajo časovni roki.«Jože Janežič, vodja projektov napodročju informatike: »Če pogledamocelovito optimizacijo procesov, bi človeknajprej pomislil, da bo to stvar, ki bov podjetje prinesla določene napredke.Vendar v tem kontekstu moramo bitivsi pravilno in pravočasno obveščeniza delo oziroma da ustrezno najdemopotrebne rešitve. V mojem primeru pa,moram priznati, v začetku nisem bil najboljseznanjen z aktivnostmi, ki jih jetreba izvesti, da bi razumel celovit smotertega dogajanja.Sedaj iz dneva v dan ugotavljam dejstva,ki bi jih moral vedeti že pri prvem alidrugem koraku, kajti takrat sem se samodločil, da sem opisal več kot dvajsetpoganjačev vrednosti in temu primernotudi nadaljeval delo, danes pa ugotavljamo,da je treba vso stvar nekako zreduciratiin morda tudi vsebinsko popravitidoločene stvari.Vsekakor, kljub svojim težavam, semprepričan, da bomo potegnili iz projektaneke optimizacijske momente, vendar papočakajmo, da bomo videli, katera bodotista področja, ki bodo naredila največjiizplen iz tega celovitega organizacijskegapodročja.«Matjaž Kamenik, strojna pripravadela: »Projekt je zelo zanimiv, je pristop,ki lahko privede do izboljšav.Težave so malo pri razumevanju, vidim,da jih imamo, ko je treba pravilno postavitistroškovne povzročitelje, objekte inzastaviti nadaljnje delo.Zgleda, da je ključno, da se že v tem deluizpostavijo problemi oziroma se nakažejorešitve, ki bi se naj v okviru tegaprojekta verjetno kasneje izvedle. Mislim,da je to ključno, saj če se bo nekajugotovilo, potem se tisto mora izvesti,sicer bo to projekt, ki je sam sebi namenjen.Pri sodelavcih je odziv zelo različen,nekateri so zelo poprijeli za delo, prišlido novih ugotovitev, nekaj je tudi skupnegadela in debat, kar je tudi nakazalonekaj rešitev. Nekateri pa do projekta šečutijo malo odpora oziroma ga še nisopovsem sprejeli za svojega, se pa stanje zvsakim nadaljnjim korakom izboljšuje.«Irena Lukaček, služba za organizacijoin nagrajevanje: »Projekt se mi je dosedaj zdel v redu, čeprav nam je vzel karnekaj časa, sedanji korak pa mi ni najboljvšeč, ker nas izzivajo, da kritiziramodruge oddelke. To mi ni všeč, ker premalopoznamo njihovo delo. Moje mnenjeje, naj vsak najprej pomete pred svojimpragom, potem šele pred drugimi.Od projekta ne pričakujem veliko,mogoče je dobro to, da bodo šefi boljspoznali delo svojih podrejenih, ker gamoramo tako podrobno opisati. Sodelavcimislijo podobno kot jaz, vse nekakomoti, ker je zadeve za projekt treba hitropripraviti in nam to vzame veliko časa,mi pa imamo tudi svojega dela veliko.«Franc Brdnik, poslovodja strojneslužbe jug: »Ne bom rekel samo zase,ampak na splošno, saj se sodelavci pogovarjamo.Nihče pri tem ne vidi kakšnegaposebnega smisla, najbolj nas zanima,kaj bomo s tem pridobili oziroma izgubili.Bolj ko pa delamo to celovito optimizacijoprocesov, bolj globoko ko gremov to stvar, bolj se nam zdi, da to nikamorne vodi. Mi točno vemo, kakšno jenaše delo v jami, kaj moramo narediti,za kaj smo plačani, v vsem tem pa nevidimo kakšnega smisla.Pri izpolnjevanju obrazcev imamo težave,čeprav dobimo navodila. Še tisti, ki nasučijo, so večkrat v dilemi in kolikor smoslišali, so imeli probleme že s temi, kiso vse skupaj zastavili, menda tudi oniniso povsem na jasnem, za kaj gre. Mislim,da s tem projektom pri našem deluv jami ne bomo kaj dosti naredili, kar jezunanjega dela pa ne bom komentiral.«Jože Sušec, oskrbnik osnovnih sredstevv elektro službi: »Projekt se mine zdi slab, smo v tretji fazi, svoje delosedaj vrednotimo po pomembnosti. Dabi lahko rekel, da bo s tem projektomkaj boljše ali slabše, da se bo kaj spremenilo,da se bodo stroški zmanjšali,tega ne morem. Projekt na naše delo nebo vplival.Menim, da je dobro, če se takšna analizanaredi, samo konkretnih sprememb šene morem predvideti. Mogoče se bo kajspremenilo, a zaenkrat tega še ne vidim.Tudi sodelavci mislijo podobno kot jazali pa še slabše, da bo veliko denarjaporabljenega za nič. Sicer pa navodilaza delo pri projektu dobimo pravi čas,se pogovorimo, tako da lahko delamo inposebnih težav nimamo.«Dragica Marinšek, foto Diana JanežičRudar 9/2006 15

KADROVSKO-SPLOŠNO PODROČJE – REHA timINVALIDNOST NE POMENINESPOSOBNOSTI ZA DELOPremogovnik Velenje je februarja letos prejel odločbo ministrstva zadelo, družino in socialne zadeve, s katero mu ni bila podeljena koncesijaza izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije, za katero se je vletu 2005 prijavil na razpis ministrstva. Vendar vsa vrata niso zaprta.V skladu s sklepom Sveta Zavoda zapokojninsko in invalidsko zavarovanjeSlovenije o kriterijih, merilih inpostopku za določanje višine sredstev zaprilagoditev prostorov in delovnih sredstevter usposabljanje za zaposlitev zadelovne invalide se je odprla možnostdelovanja rehabilitacijskega (REHA)tima Premogovnika Velenje v sodelovanjuz Medobčinskim izobraževalnimcentrom pri zagotavljanju krajših verificiranihoblik usposabljanja. Sklep meddrugim določa, da lahko delodajalecuveljavlja sodelovanje Zavoda za pokojninskoin invalidsko zavarovanje Slovenijepri zagotavljanju sredstev za kritjestroškov programov usposabljanja v trajanjudo enega leta.Rehabilitacija v domačemdelovnem okoljuVodstvo Premogovnika Velenje je 1.oktobra REHA tim ustanovilo in odločilo,da bo deloval za potrebe poslovnegasistema Premogovnik Velenje in nata način vzpostavil celostni model zaposlitvenerehabilitacije za zaposlene delovneinvalide.Tim pri izvajanju storitev zaposlitvenerehabilitacije deluje samostojno, istočasnopa pri soustvarjanju rešitev tesnosodeluje s Francem Novakom, vodjemkadrovsko-socialne službe v PremogovnikuVelenje, in Jankom Luknerjem,pomočnikom direktorja HTZ IP.Strokovni sodelavci tima so: iz PremogovnikaVelenje Dušan Zapušek, socialnidelavec, Milena Ahtik, psihologinja,in Jana Žolgar Pančić, delovna terapevtka,iz HTZ IP Saša Smonkar, Ilinka16 Rudar 9/2006Filipovič, sociologinji za področje izobrazbenopoklicnih dejavnikov in usposabljanja,iz Zdravstvenega doma Velenjepa dr. Majda Fludernik Bezlaj in dr.Ivana Ramšak Kolar, specialistki medicinedela, prometa in športa.Storitve, ki jih bo REHA tim najpogostejeizvajal, so:- usposabljanje na konkretnem delovnemmestu v običajnem delovnemokolju oziroma izbranem poklicu,- spremljanje in strokovna pomoč priusposabljanju in izobraževanju,- pomoč pri iskanju ustreznega dela oziromazaposlitve,- analiza konkretnega delovnega mestain delovnega okolja invalida,- izdelava načrta prilagoditve delovnegamesta in delovnega okolja invalida,- izdelava načrta potrebne opreme insredstev za delo,- spremljanje invalida na delovnemmestu po zaposlitvi.Vsebinski sklopi delovanja REHA timapa so:- utemeljitev vloge za dodatno usposabljanjedelovnega invalida s pripravljenimporočilom tima o izidu ocenjevanjain zaključno oceno,- obravnavanje delavcev, ki so na medicinskirehabilitaciji več kot šest mesecev,- obravnavanje delavcev, ki so na dolgotrajnibolniški ali pa se ta pogostoponavlja,- obravnavanje delovnih invalidov obtrajnih premestitvah na drugo novoustrezno delovno mesto zaradi ukinitvedosedanjega ustreznega dela,Dušan Zapušek, univ. dipl. socialnidelavec, poudarja najpomembnejšipogoj za spremembo ravnanjna področju zaposlovanja invalidov,to je prepoznavanje potreb in sposobnostiinvalidov.- obravnavanje delovnih invalidov,za katere je predlagano prenehanjepogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnihrazlogov pred tem, ko bi bili obravnavnina Komisiji za ugotovitev podlageza odpoved pogodbe o zaposlitvi.Najboljše varovalo pred socialnoizključenostjo je zaposlitevinvalida.Kot je povedal Dušan Zapušek, se vPremogovniku Velenje in v rehabilitacijskemtimu predvsem zavedajo, da

KADROVSKO-SPLOŠNO PODROČJE – REHA timV HTZ IP nenehno iščejo primerna delovna mesta za produktivno zaposlovanje invalidov.invalidnost sama po sebi še ne pomeninesposobnosti sodelavca za delo. »Z ustanovitvijorehabilitacijskega tima želimoprispevati k celostnemu razvoju potencialovnaših delavcev, ki so udeleženciinvalidskih postopkov ali so v položaju,ko morajo spremeniti ustrezno zaposlitevoziroma ta zanje kot invalide ni navoljo. Pomembno za delovanje rehabilitacijskegatima je, da ne govorimo samoo problemu, ampak ga razčlenimo tako,da v njem vidimo rešitev, da rehabilitacijskitim skupaj z uporabnikom storitvein menedžmentom soustvarja rešitve inda obravnavo gradi na perspektivi moči,to je na tistem, kar invalid zmore.Delavci poslovnega sistema, ki so potencialniuporabniki storitev rehabilitacijskegatima, bodo imeli te storitve navoljo v svojem delovnem okolju. Prepričanismo, da v slovenskem prostoru najboljstrokovno poznamo osebnostni profilrudarja, invalidsko varstvo zaposlenihv Premogovniku Velenje pa imamo žesedaj zgledno razvito,« poudarja Zapušekin navaja še nekaj osnovnih ugotovitev,ki so tudi izzivi za delovanje REHAtima.»Za spodbujanje enakopravnega zaposlovanjainvalidov je nujno treba povečatizaposljivost invalidov, torej razvijatidejavnosti, ki pospešujejo pridobivanjespretnosti in znanja invalidov.Pomembno je povečati razumevanjedružbe o pravicah, potrebah in zmožnostihinvalidov ter med cilje vključitipospeševanje boljšega razumevanja socialneizključenosti.Najpomembnejši pogoj za sprememboravnanj na področju zaposlovanja invalidovje prepoznavanje potreb in sposobnostiinvalidov. Poleg tistega, kar invalidipotrebujejo za enakopravno vključevanjev delo in življenje, je pomembno predvsemto, kar lahko invalidi s svojimdelom ponudijo sebi, svoji družini in širšemudružbenemu okolju.Sposobnost in volja invalidov moratadoločati njihovo neodvisno življenje teraktivno in produktivno vlogo v družbi.Za večjo gospodarsko uspešnost družbepostaja vse bolj pomembno, da v njejvlada večja socialna povezanost in jemanj socialne izključenosti.Pri aktivnostih socialnega vključevanjasta pomembna dejavnika politika socialnezaščite in zagotovitev minimalnegadohodka. Aktivna socialna država razvijasisteme socialne zaščite, ki spodbujajodostop do zaposlitve in na ta načinpredstavljajo vključenost kot vrednoto.Trendi sedanjega časa so podaljševanjedelovne dobe, to velja tudi za invalide.Aktivne pravice, med katere spada zaposlitvenarehabilitacija, so pred pasivnimipravicami. Država s svojimi ukrepivzpodbuja prekvalifikacijo invalidov terdaje prednost zaposlovanju invalidov.Invalidi vse bolj potrebujejo psiho-socialnopomoč, da postanejo rehabilitiranitudi na področju sprejetja invalidnosti.Pomembno je iskanje novih izzivovin možnosti z oblikami usposabljanjain izobraževanja. Pri tem država s svojimiukrepi vzpodbuja tudi krajše oblikeusposabljanja,« je sklenil Dušan Zapušek.Diana JanežičRudar 9/2006 17

POVEZANE DRUŽBE – HTZ IP in fotovoltaikaFOTOVOLTAIKA OSVAJASLOVENIJO IN SVETV Ljubljani je 21. septembra potekala 1. slovenska fotovoltaična konferenca,na kateri so bili predstavljeni slovensko znanje, dejavnosti indosežki na področju izkoriščanja sončne energije. Okoli 170 udeleženceviz Slovenije je pozdravil častni predsednik konference dr. Jože Zagožen,generalni direktor HSE.Na prvi konferenci o fotovoltaiki v Slovenijije bilo slovenski javnosti podrobnejepredstavljeno delovanje evropsketehnološke platforme za fotovoltaiko inslovenske tehnološke platforme za fotovoltaiko.Lani ustanovljena slovenska tehnološkaplatforma uspešno združuje že 23 partnerjev,tako iz industrije kakor tudi zraziskovalnega področja, med njimi tudiHTZ IP. S skupnim delovanjem v tehnološkiplatformi želimo doseči sinergijskeučinke, ki lahko bistveno povečajoneposredne in posredne koristi slovenskihpodjetij na tem področju.Z izvedenimi skupnimi razvojno-raziskovalnimiprojekti partnerji, ki aktivnosodelujejo pri izvedbi posameznega projekta,dvigujejo raven znanja in definirajokonkurenčne prednosti na specifičnempodročju ter jih nato uveljavljajoz namenom konkurenčne proizvodnjeopreme za sončne elektrarne.Z medsebojnim delovanjem industrijskihin svetovalnih podjetij z razvojnimiinstitucijami se povečuje raven znanjain ohranja konkurenčna prednost.Platforma želi spodbuditi povpraševanjein ponudbo sončnih elektrarn, s temustvariti trg v Sloveniji ter spodbuditislovenske proizvajalce za vstop na tujetrge sončnih elektrarn.Na konferenci se je prvič v Slovenijijavno predstavilo prvo slovensko podjetjeza proizvodnjo fotonapetostnih modulov– Bisol d.o.o. iz Velenja, ki je po dveletnemrazvoju v juliju uspešno zagnaloZoran Dobovičnik med ogledom razstave v Dresdnu.proizvodnjo fotonapetostnih modulov skapaciteto 15 MW/leto.V zadnjih dveh letih v Sloveniji beležimopospešeno rast trga omrežnih sončnihelektrarn, ki se je pri nas sicer začelleta 2001, ko smo dobili prvo omrežnosončno elektrarno z močjo 1.1 kWp. Pouvedbi sistema fiksnih cen smo leta2004 dobili drugo elektrarno z močjo 5kWp. Razcvet trga omrežnih elektrarnpa se je začel leta 2005, ko smo v Slovenijinamestili skoraj 100 kWp sočnihelektrarn.Letos beležimo več kot 50-odstotno rasttrga sončnih elektrarn, saj so z obratovanjempričele sončne elektrarne vskupni moči več kot 150 kWp. Z julijskoukinitvijo meje moči v sistemu fiksnihcen pričakujemo, da bo slovenski fotonapetostnitrg še naprej strmo rasel (ULRS 18. 7. 2006). Po ocenah slovensketehnološke platforme naj bi leta 2010v Sloveniji delovale sončne elektrarne sskupno močjo okoli 1.8 MWp.Veseli nas, da se fotovoltaika odločnouveljavlja tudi v Sloveniji. Upamo, da bokot najhitreje rastoča tehnologija v svetuzaživela na slovenskem trgu in v slovenskiindustriji.21. evropska fotovoltaičnakonferencaOd 4. do 7. septembra sva se ZoranDobovičnik in mag. Marijan Lipičnik kotpredstavnika HTZ IP Velenje v nemškem18 Rudar 9/2006

POVEZANE DRUŽBE – HTZ IP in fotovoltaikaHTZ se je predstavil na 1. fotovoltaični konferenci v Sloveniji.Dresdnu udeležila 21. Evropske fotovoltaičnekonference, v okviru katere stabila organizirana tudi 3. fotovoltaičniindustrijski forum ter razstava proizvajalcevin distributerjev iz dejavnosti.3. industrijski forum pod naslovomNove strategije za rastoči trg je vsebovalnaslednje teme:- razvoj fotovoltaičnega trga,- PV (mednarodna oznaka za photovoltaic,op.ur.) trg za mrežne sisteme /Politika razvoja za naslednjo dekado,- PV za elektrifikacijo ruralnih območij,- PV industrijska proizvodnja,- industrijska konkurenčnost fotovoltaike,- PV razvoj in raziskave,- evropska PV tehnološka platforma,- okoljski vplivi fotovoltaike,- evropske in globalne okoljske, zdravstvenein varnostne usmeritve,- ovrednotenje tveganj v življenjskem ciklu,- okoljski vplivi na PV proizvodnjo električneenergije – Kritična primerjavamožnosti energetske preskrbe,- poročilo in izkušnje iz drugih sektorjev,- rešitve za industrijski sektor,- globalni vidiki tržišča fotovoltaike,- vzpon Kitajske na Si fotovoltaičnem trgu,- stroškovna učinkovitost podpornih programovza fotovoltaiko na Japonskem,- evropske fotovoltaične perspektive,- ZDA: Sodobna energetska iniciativa inSolarna ameriška iniciativa,- naloge in rezultati IEA (Mednarodnoenergetsko združenje) s strani PVPower Systems,- rešitve v fotovoltaični industriji nasprotistroškovni konkurenčnosti,- PV stroškovna konkurenčnost: LekcijeEU PV programov in perspektive,- PV tehnologije: kristalne silicijeve tehnologije,prodor ne-silicijevih integriranihrešitev,- vodenje PV industrije h konkurenčnipoziciji,- vloga tankoslojnih celic v kontekstustroškovne konkurenčnosti v PV sektorju.Dr. Jože Zagožen je kot častni predsednikpozdravil udeležence konference.Poudarki forumaFotovoltaika doživlja nesluten uspeh inrast, ponudba ne sledi povpraševanju incene se oblikujejo šele na trgu.Poleg evidentiranega, statističnegavzpona v najbolj »fotovoltaičnih« državah,je zaznan silen vzpon kitajske proizvodnje(po ocenah tudi 1/3 vse svetovne),kar dodatno povečuje cenovnipritisk.Fotovoltaika se širi tudi na nova geografskapodročja, na vse celine in tudi vdržave v razvoju in ponuja tem nove razvojnemožnosti.Ocenjeno je, da bo prav zastoj v PVdejavnosti (ponudba, pomanjkanje surovinidr.) sprožil nove raziskave in tehnološkerešitve, predvsem zaradi nujneenergetske situacije.Podporni programi v vodilnih, nacionalnihPV gospodarstvih se preurejajoin postajajo še bolj učinkoviti. Značilnaje velika ambicioznost, saj fotovoltaikapostaja eno izmed glavnih torišč reševanjaperečega pomanjkanja energije. Naprimer, podpora ZDA z zneskom 2,5 $/Wp in ciljem, da naj bi bilo 50 odstotkovbodočih gradenj pokritih s fotovoltaiko,Japonska pripravlja nove učinkovitepodporne programe od 2006.Veliko evropskih držav še povišuje cenoPV elektrike in daje spodbude za dejavnost(v zadnjem času: Grčija, Francija,Italija, Portugalska, Češka...).Pomanjkanje kadrov, premajhna vlaganjav razvoj, združevanje znanja v osrednjih,močnih industrijskih centrih terusmeritve v nove tehnološke rešitve soznačilnosti raziskovalne sfere.Na razstavnih prostorih dresdenskega sejmaso bile v 4 velikih halah predstavljene številnenove tehnologije na področjih:- procesna tehnologija za različne proizvodnefaze (od proizvodnje silicija, ingotov,rezin, izdelave, celic, modulov),- proizvajalci modulov (opazna je bila prisotnostKitajcev z okoli 10 proizvajalcimodulov),- tankoslojne, koncentratorske in drugetehnologije,- proizvajalci razsmernikov (tendencatudi za rešitve velikih elektrarn),- proizvajalci BOS (balance of system):kabli, konektorji, konstrukcije...,- orodja za načrtovanje, klimo in ekonomikoPV (samostojno in s proizvajalcirazsmernikov),- sodelovanje RTD sektorja (industrija,univerze, inštituti),- sodelovanje nacionalnih in EU institucij(EPIA, EIA, PVTP idr.), programovin strategij.Mag. Marijan LipičnikRudar 9/2006 19

POVEZANE DRUŽBE – HTZ IPPOSLOVNO SODELOVANJE SKOVINOPLASTIKO LOŽDa je eden od temeljnih ciljev HTZ IP iskanje produktivnih delovnihmest, je poznano. In ko kakšen projekt na poti do tega cilja zaživi, jezadovoljstvo več kot na mestu. Po letu dni dogovorov se bo pričeloposlovno sodelovanje HTZ in Kovinoplastike Lož.Vodja projekta je Martin Mihelak.Sodelovanje med podjetjema ima sicertriletno zgodovino, ko sta bila v stikihFranc Poje, vodja trženja v KovinoplastikiLož, in Janez Arlič, komercialistHTZ IP. Kovinoplastika ima danes razvitihveliko proizvodnih programov, nadrugi strani pa beleži pomanjkanje delovnesile. Od lanske jeseni so zato s HTZpotekali pogovori, da bi enega teh programovizvajali v Velenju.V okviru Centra za usposabljanje in izobraževanjeje bil zastavljen razvojni projekt»Izdelava drobnih kovinskih izdelkov«,gre pa pri njem za izdelavo okovjaza lesena vrata in polkna. Vodja projektaje Martin Mihelak, v HTZ so njegovisodelavci Bojan Voh, Janez Arlič, MilanŽivic, Peter Hudournik, Robert Svečkoin Vera Debenjak, imajo pa tudi zunanjegasodelavca Nika Raka.20 Rudar 9/2006Kot je povedal Martin Mihelak, so vokviru projekta proučili celotno tehnologijo,nakupili stroje – ustrezna orodjazanje jim je dala Kovinoplastika v brezplačninajem - pripravili prostore, predtem pa, seveda, izračunali, ali se takšenposel izplača, koliko bodo vanj moralivložiti in koliko delavcev bodo pri njemzaposlili. S Kovinoplastiko so podpisalipetletno pogodbo o sodelovanju.»Izdelali smo investicijski elaborat inv njem izračunali, da moramo v realizacijoprojekta vložiti okoli 200.000 €.Porabljenih je bilo nekoliko manj sredstev.Delo pri tem projektu bo sedaj dobilošest delavcev, od tega bodo štirje invalidi.V nadaljevanju projekta je predvidenopostopno povečevanje številazaposlenih. Delo fizično ni težko,je pa hrupno, zato bodo delavci protihrupnozaščiteni. Prav tako jih bomomorali usposobiti za delo s temi stroji,za nastavljanje orodij in posluževanjestrojev,« je povedal Mihelak.Cilji projekta so med drugim izdelati55.000 kompletov drobnih kovinskihdelov na leto, s postopnim večanjem do100.000 kompletov na leto, izkupiček sprodajo okoli 300.000 € na leto v letu2007 s 15-odstotno letno rastjo in razvojproizvodnje oziroma izdelkov. Pri slednjemnačrtujejo predvsem izdelovanjepodobnih izdelkov za druge programe inproizvajalce, na primer Gorenje, Cimosin lastni program Sonelex.Katere delovne faze predvideva omenjeniprogram?»V HTZ bomo kupili material, ga ponačrtih izsekali, nekatere dele sestaviliz varjenjem ali vijačenjem, nato pavse dele poslali v cinkanje, ki je kooperacijskiposel z zunanjim izvajalcem.Po cinkanju bomo nekatere dele sestavilido končnega izdelka, jih zapakiraliin poslali v Lož. Kovinoplastika zagotavljatrg, največji kupec teh izdelkov pa jeMerkur,« našteva Mihelak.Prvi izdelki omenjenega programa v HTZže prihajajo izpod strojev. Da pa jih čakaše veliko dela, učenja in razvoja, se vsiodgovorni pri projektu tudi zavedajo.Konec oktobra bodo dobili že prve načrtein naročila za leto 2007, in to bo osnovaza načrtovanje proizvodnje v prihodnjemletu. Mihelak je kljub nekaterim manjšimtežavam in zastojem optimist in je prepričan,da je program dober in ponuja možnostiza nadgradnjo.Diana Janežič

POVEZANE DRUŽBE – RGPIZGRADNJA ČHE AVČE VPOLNEM ZAGONUNa lokaciji izgradnje bodoče črpalne hidroelektrarne Avče (ČHE Avče) žeod lani vre od strojne mehanizacije in izkopavanj. Delo izvajata podjetjiSCT Ljubljana in Primorje Ajdovščina, investitor del je Holding Invest.Prečni prerez črpalne hidroelektrarne AvčeIzdelavo strojničnega jaška, vtočno iztočnega jaška, tlačnegatunela, dovodnega tunela, vodnjakov na fiksnih temeljnih točkahpodpor cevovoda in varovanje njihovih brežin nadzorujeRGP d.o.o.ČHE Avče bo v času nizkih cen električne energije (ponočiin med vikendi) črpala vodo v zgornji akumulacijski bazen, včasu visokih cen električne energije (dnevne konice) pa proizvajalaelektrično energijo. Strojnica ČHE Avče je lociranana levem bregu Soče dolvodno od vasi Avče. V strojnici bonameščena glavna elektro-strojna oprema.Obstoječi akumulacijski bazen Ajba hidroelektrarne Plavesluži kot spodnji akumulacijski bazen za ČHE Avče. Zgornjiakumulacijski bazen je lociran v naravni kotanji v bližini naseljaKanalski vrh. Dovodni tunel in tlačni cevovod povezujetazgornji akumulacijski bazen s strojnico. Prostornina naravnekotanje bo povečana z izgradnjo bočnih nasutih pregrad, zazagotovitev vodotesnosti pa bo celotna površina bazena obloženaz asfaltno tesnilno oblogo.Posebnost ČHE Avče je v opremljenosti z reverzibilnim agregatom(turbina – črpalka) s spremenljivo hitrostjo vrtenja (varspeed).Tak tip agregata omogoča prilagodljivo obratovanječrpalne elektrarne tudi pri različni razpoložljivi moči v elektroenergetskemomrežju.Nadzor izkopa in podgradnje strojničnega jaškaPodjetje RGP je začelo nadzorovati izgradnjo posameznih delv ČHE z izdelavo strojničnega jaška, ki predstavlja del bodočečrpalne hidroelektrarne Avče (HČE). Ta je sedaj že izkopanin podgrajen s primarno podgradjo. Strojnica je locirana nalevem bregu Soče ob izlivu potoka Avšček med strugo Soče inželezniško progo.Globina podzemnega dela strojničnega jaška znaša približno80 m med koto platoja 112.00 m.n.v. in dnom talnega obokana nivoju 38.40 m.n.v. Presek jaška je krožne oblike, svetlegapremera 18 m. Trenutno jašek betonirajo z AB oblogo, debeline1.0 m. Teoretični izkopni profil je torej znašal 20 m + ds,pri čemer je ds debelina brizganega cementnega betona. Nadzormed izgradnjo se je nanašal na posamezna dela, opisanav nadaljevanju.• Izkop in primarna podgradnjaIzkop je potekal od zgoraj navzdol v etažah višine od 1.0 – 2.5m, odvisno od tipa izkopa in podpiranja. Napredovanje v hribinije potekalo z vrtanjem vrtin z miniranjem. Izkop je opravilabagerska mehanizacija, iznos materiala na površino pagradbiščni žerjav.Pri primarni podgradnji je bil na trenutno etažo po celotnemobodu najprej nanešen kontaktni obrizg iz brizganega cementnegabetona MB 30, debeline 3 – 5 cm. Sledile so faze: vgrad-Rudar 9/2006 21

POVEZANE DRUŽBE – RGPnja plasti armaturne mreže Q189 na trenutni etaži, pritrditevarmaturne mreže ter povezava z armaturno mrežo v predhodnietaži. Šele temu so sledili nanos brizganega cementnegabetona, vgradnja armaturne mreže ter vgradnja sider SN,debelin 28 in 32 mm in po potrebi IBO sidra, dolžin med 6in 8 m na predhodni etaži. Cikel se je nato ponovil v istemzaporedju.V odvisnosti od geomehanskih lastnosti hribine je bilo uporabljenihveč različnih tipov primarne podgradnje, in sicerpodgradnja TIP I, katere podporne elemente so tvorili brizgancementni beton MB 30, debeline 15 cm, enojna armaturnamreža Q189 in SN sidra, dolžine 6 m in nosilnosti 250 kN.Veliko je bilo uporabljene podgradnje TIP II, katere podpornielementi tvorijo brizgan cementni beton MB 30, debeline 20cm, dvojna armaturna mreža Q189 in SN sidra, dolžine 7 min nosilnosti 250 kN. V končnih globinah jaška je bila uporabljenapodgradnja TIP III, podporne elemente katere tvorijozopet brizgan cementni beton MB 30, debeline 25 cm, dvojnaarmaturna mreža Q189 in SN sidra, dolžine 8 m in nosilnosti250 kN.Pogled v vtočno-iztočni jašek• Gradnja v prelomnih conah, zdrsi klinov ter lokalnenestabilnostiV času izdelave se je pojavljalo več manjših zruškov v velikostinekaj m 3 , ki pa so bili uspešno sanirani. Zruški so bili dodatnoutrjeni, izkop pa smo tudi stalno geološko spremljali, ter stem pravočasno napovedovali možne zdrse in nestabilnosti.Pri sanaciji zruškov so se dosti uporabljala IBO sidra.• Odvodnjevanje med izkopomZaradi bližine reke Soče je obstajala velika bojazen povečanihdotokov vode v strojnični jašek, vendar pa so plasti apnenihbreč, peščenjakov ter fliša s svojim naklonom omogočilezmerne dotoke vode v jašek iz reke Soče. Večji dotok vode jebil po geoloških plasteh s pobočja na južni strani jaška. Količinadotoka vode v jašek je tako nihala med 6-9 l/s, ki pa jebila z ustrezno črpalko odstranjena iz jaška.• Geotehnične meritveGeotehnične meritve smo opravljali za opazovanje in merjenjedeformacij, posedkov in spremenljivih obremenitev v podpornihelementih in v okoliški hribini strojničnega jaška. Pritem so bile izvedene meritve 3d pomikov ostenja jaška, vgrajenaso bila konvergenčna sidra, prizme ali odbojne tarče terOsnovni podatkiQ i– instalirani pretok 40 m 3 /sQ č– črpalni pretok 26 - 32.7 m 3 /sH bruto max.– maksimalni bruto padec521 m n.m.H bruto min– minimalni bruto padec491 m n.m.∆H t– hidravlične izgube v sistemu v turbinskem režimu 12.2 m∆H č– hidravlične izgube v sistemu v črpalnem režimu 5.2 - 8.2 mH neto sr.– srednji neto padec (tur. režim)494 mP iinštalirana moč na pragu ČHE178 MWP č(sr)– moč črpanja na pragu ČHE175 MWE lp.– letna proizvodnja el. energije426.36 GWhE lč.– potrebna letna energija za črpanje553 GWhN (Elp/Elč)– izkoristek elektrarne 0.77Koristni volumen akumulacije zgornjega bazena 2.17 milj. m 3ekstenzometri. Pogostost meritev oziroma odčitavanja je zadoločeno mersko področje potekalo v določenih časovnih presledkih.Meritve potekajo zvezno do vgradnje notranje obloge,nato z njimi prenehamo.• Kontrola plinovV okviru izkopa in primarne podgradnje jaška so bile zahtevanenaslednje meritve:- onesnaženja zraka (plini, prah),- klimatskih razmer (temperatura, hitrost in barometrskitrak),- enkrat tedensko preizkušanje delovanja ventilatorjev in napajanjaz električno energijo,- koncentracije ogljikovega monoksida v izpušnih plinih (CO)v začetku vsake izmene.Prisotnosti metana niso zaznali. Pline so merili v skladu zveljavnimi predpisi.• Prezračevanje med izkopnimi deliPrezračevanje je bilo kompresijsko, kar je omogočilo uporabofleksibilnih zračnih cevi. Ventilator je bil postavljen na platojuna koti 112.5 m.n.m. V jašek je bila do delovišča nameščenazračilna cev, ki se je skladno z napredovanjem izkopa podaljševala.Vsekakor so bile v vsaki izmeni ročne meritve plinov,pretoka zraka, predorske klime, vizualni pregledi zračilnegapostroja, podatki so bili javljeni odgovornim osebam in vodeniv zračilnih knjigah, ob pojavih nevarnih plinov so ukrepali.Zapisati je treba še, da so bila vsa izkopna dela in izdelava primarnepodgradnje v strojničnem jašku opravljena v skladu spredpisi ter rudarsko in gradbeno zakonodajo.Izgradnja vtočno-iztočnega jaškaV neposredni bližini strojničnega jaška so vzporedno s strojničnimjaškom izdelovali tudi vtočno-iztočni jašek, ki je žeizkopan in podprt s primarno podgradnjo. Vtočno-iztočnijašek poteka iz strojničnega jaška do iztočnega objekta, ki bošele izgrajen. Jašek predstavlja horizontalni turbinski sifon vrahlem nagibu navzgor v dolžini 19 m, sledi prehod z radijem12 m v vertikalni iztočni jašek notranjega premera 5 m in dolžinecca. 35 m.22 Rudar 9/2006

POVEZANE DRUŽBE – RGPPogled na gradbišče z ustjem strojničnega jaškaSvetli profil vtočno-iztočnega jaška je okrogel, s polmerom 2,5m, karakteristični prečni prerez znaša 12.6 m 2 . Izkop in primarnapodgradnja sta potekala po enaki tehnologiji kot pripredhodno izdelanem strojničnem jašku. Zaradi obsega delso bili pri izkopu uporabljeni stroji manjših gabaritov. Detajlvtočno-iztočnega jaška je viden na sliki 4.Pred izvedbo sta še tlačni tunel in dovodni tunelVsekakor bosta letošnji jesen in zima zelo zanimivi glede tehnologijeizkopa in podgradnje teh dveh geotehničnih objektov,ki sta pred začetkom izgradnje.Tlačni tunel predstavlja 53° vpadnika za potrebe ČHA Avče.Ta vpadnik bo služil vgradnji cevovoda med strojnico elektrarnein akumulacijskim bazenom. Vpadnik bo dolžine 125m, profil izkopa bo širine 4,2 m, višine 4,1 m, preseka 14,7m 2 . Primarna podgradnja bo zajemala sidra, gradbeno mrežo,TH loke in brizgani beton.Izgradnja vpadnika bo potekala v odsekih, dolžine 1 m. Izkopbo potekal z izdelavo minskih vrtin in z miniranjem. Pri tembo zaradi bližine ceste in železniške proge omejena količinarazstreliva na en časovni interval.V zelo slabih hribinah bodo z miniranjem samo rahljali hribino,tako da jo bo možno kopati in nakladati z bagrom.Nakladanje izkopnine v transportno posodo bo z bagrom aliročno. Izvoz izkopnine bo potekal s transportno posodo, ki botransportirana s pomočjo vitla po enotirni viseči progi.Dovodni tunel bo predstavljal skoraj horizontalni tunel od5.0 do 5.5 m širokega dela podkvaste oblike in dolžine 724 m.Po betonski notranji oblogi bo dovodni tunel krožnega presekaz notranjim premerom 3.9 m. Karakteristični prerez bo znašal10.17 m 2 . Dovodni tunel bo povezoval zgornji vtok, lociranna zgornjem bazenu na gorvodni strani in plato zaporničnekomore na dolvodni strani.Načrtovana je podzemna izvedba z največjim prekrivanjemzemljine okrog 80 m. Dovodni tunel bo izkopan pretežno zminiranjem in vrtanjem od platoja zapornične odprtine protizgornjemu bazenu. Podporni elementi bodo brizgan betonMB30, armaturna mreža Q189, različna sidra (SN sidra, IBOsidra...) in jekleni loki, tipa TH profila.Izkop dovodnega tunela bo potekal v polnem profilu, strojnos tunelskim mini bagrom v mehkejši hribini in z razstreljevanjemv trdi hribini. Vrtanje minskih vrtin v tunelu bo potekaloz vrtalno garnituro AC, pri čemer bo uporabljena le enalafeta. Izkop bo potekal v korakih od 1.0 do 3.0 m, v odvisnostiod vrste hribine skladno s predvidenimi hribinskimi kategorijami.Namesto zaključkaVsekakor je izvajanje nadzora pri izdelavi takšnih geotehničnihobjektov z inženirskega vidika izredno zanimivo, odgovornoin včasih tudi poučno, saj se jaški takšnih dimenzij inrazsežnosti v rudarstvu že nekaj časa ne izvajajo, da o tunelihniti ne govorimo.Poleg tega sta zelo zanimiva tudi sodelovanje in izmenjavamnenj z glavnima projektantoma, ki prihajata iz Italije in Švice.Obvladovanje tehničnih problemov, ki jih narekuje izgradnjatakšnih objektov, je tukaj ključnega pomena. Pomembno je šeširjenje znanja in izkušenj, ne glede na to, ali se izvajajo podzemniobjekti po rudarski ali gradbeni zakonodaji, v Slovenijiali v tujini.Marko Ranzinger, univ. dipl. inž. rud.,odgovorni vodja projektaRudar 9/2006 23

DOGODKI – Ekskurzija SRDIT v Južnoafriško republikoZLATO, DIAMANTI IN SAFARIV septembru je Slovensko rudarsko društvo inženirjev in tehnikov(SRDIT ) organiziralo ekskurzijo v Južnoafriško republiko (JAR). Med 14udeleženci se je ekskurzije udeležila tudi skupina petih sodelavcev izPremogovnika Velenje ter eden iz povezane družbe RGP.24 Rudar 9/2006Naselje v Sowetu11. septembra smo po opravljenih mejnihformalnostih odleteli z Brnika protiFrankfurtu in nato v večernih urah protiJohannesburgu, kamor smo prispeli vjutranjih urah naslednjega dne. Po seznanitviz našo vodičko in šoferjem smose odpravili na avtobusni ogled mestaJohannesburg.Johannesburg je gospodarsko središčepokrajine Witwatersrand, leži na nadmorskivišini 1600 do 1800 metrov,nastalo pa je ob koncu 19. stoletja(1886) kot naselbina zlatokopov. Sedajje to mesto s tremi milijoni prebivalcev,kjer, kot smo na prvi pogled v šali ugotovili,»najbolje« živijo tisti, ki se ukvarjajos postavljanjem ograj. Naselja in hišeimajo namreč najrazličnejše ograje, ki sov večini primerov kombinacija dvometrskezidane ali kovinske ograje, na vrhukaterih so bodeča žica, kovinske koniceali pa električna žična ograja, lahko patudi kombinacija vseh treh. V mestu jeogromno opuščenih rudnikov ter deponijpredelane izkopanine, med posameznimirudniki pa so mestne četrti.Sledil je ogled črnskega predmestjaSoweto, kjer smo lahko videli način življenjanekaterih Afričanov v 21. stoletju.Vsekakor je treba reči, da je na fotografijiprikazan le najrevnejši del Soweta,kjer živijo v glavnem priseljenci, medtemko drugi predeli Soweta kažejo nekolikoboljše življenjske razmere.Vodič nam je ob prihodu v milijonskiSoweto podal dva presunljiva podatka,in sicer 40-odstotno nezaposlenost ter30 odstotkov HIV pozitivnih. Ogledalismo si posamezne predele Soweta, obeležjeupora črnske mladine proti apartheidu,kjer je umrlo več kot 500 prebivalcevSoweta, predvsem otrok, ulicoVilakazi, po zagotovilih vodiča edinoulico na svetu, kjer sta živela dva nobelovca(Nelson Mandela in DesmondTutu) ter hišo Nelsona Mandele.Popoldan smo se odpravili na ogled delaJohannesburga, imenovanega Gold ReefCity, kjer se nahaja rudarski muzej naprostem. Tukaj so na območju enegaizmed mnogih opuščenih rudnikov zlatauredili razstavo stare rudarske opremena prostem, staro rudarsko naselje termuzej rudnika zlata in vse skupaj združiliz zabaviščnim parkom s tematikorudarjenja.Sejem ELECTRA MININGDrugi dan našega obiska v JAR je bilnamenjen obisku sejma ELECTRAMINIG 2006. Sejem je obsegal pet velikihrazstavnih hal ter zunanji prostor,kjer je bila v veliki večini razstavljenaoprema za površinske kope. V halah jebila oprema za podzemno pridobivanje,med drugim tudi nekaj nam znanih proizvajalcev(DBT, Eickhof, Joy) ter elektro,strojna in merilna oprema. Meddrugim smo se ustavili pri naših sosedihHrvatih, ki so razstavljali Končarjeveizdelke. Kot zanimivost velja povedati,da so nam v večini razstavnih halprepovedali fotografiranje.Med zlatimi žilamiSledil je dan, ki si ga bomo udeleženciekskurzije verjetno zapomnili za celo življenje.Za ta dan je bil predviden ogledrudnika zlata. Kljub zgodnji uri (4:30)nam zjutraj ni bilo težko vstati ter seodpraviti proti približno 100 km oddaljenemurudniku zlata Mponeng, ki jev lasti družbe AngloGold. Do rudnikasmo prispeli ob pol sedmi uri ter se najprejseznanili z osnovnimi informacijamio njem ter s potekom ogleda.V rudniku je zaposlenih več kot 5.600ljudi, od tega jih približno 2.000 dela na

DOGODKI – Ekskurzija SRDIT v Južnoafriško republikoodkopih, ostali pa so tehnična podpora(priprave, transport, elektro in strojnaslužba…). V jami dela tudi 5 odstotkovžensk. Letna proizvodnja zlata znaša13 ton, vsebnost zlata pa je lani znašalapovprečno 9 gramov na tono izkopanine.Pridobivanje trenutno sega do 120.obzorja, ki je na globini nekaj čez 3,5km, končna globina rudnika pa naj bibila glede na današnje prognoze blizu4,5 km. Zaradi geotermične stopnje (vjami imajo kamnine tudi do 60 stopinjCelzija) hladijo jamo z umetnm snegom,ki ga po sistemu cevovodov spuščajopo zračilnem jašku v jamo.Dnevno 6 naprav za proizvodnjo umetnegasnega prizvede tudi do 4.000 tonsnega. Za pridobivanje zlatonosnih kvarcitov,ki so v žilah debeline približno 0,5m, uporabljajo staro širokočelno mrežnometodo. Po tej metodi odkop napredujez vrtanjem in miniranjem ter postavljanjemlesenih skladovnic (»kašt«). Korakodstrela znaša približno 2 m, višinaodkopa na šolskem delovišču je 3 m,širina pa 150 m. Odkop je nagnjen vsmeri pada žile.Naša pot v južnoafriške globine se je pričela,ko smo prejeli magnetne identifikacijskekartice, s katerimi se rudarji identificirajotrikrat preden vstopijo v jamo.Varovanje premoženja je tudi v rudniku,kot v vsej JAR, na zelo visokem nivoju.Preverjanje vedno poteka na zelo tesnihvrtljivih železnih vratih, in sicer najprejpri vhodu v podjetje, potem pri vhodu vkopalnice in še na dostopni poti do servisnegajaška. Obraten postopek velja zaizhod iz jame, tako da nima smisla načrtovati»fudlanja«.Sledila sta hitro preoblačenje ter odhodv jamo. Najprej smo se peljali s hitrostjo16 m/s po glavnem jašku do 83 obzorja(globina 2.500 m). Hiter in globok spustje povzročil kar nekaj »pokanja« v našihušesih ter tudi rahlo bolečino Nadaljevalismo peš po tem obzorju do slepegajaška ter se tam spustili, naloženiv kletki kot sardele v konzervi, do 101.obzorja (3.000 m).S 101. obzorja so nas dvigovali nazajter začeli razvažati delavce iz drugihkletk na posamezna obzorja do našega89. obzorja (globina 2.700 m). Vse skupajje trajalo 40 minut, v kletki pa jebilo približno 30 stopinj Celzija ter 95-odstotna vlažnost. Še sreča, da koga nizajela panika. Sledil je približno triurniZlatonosna žilaOprema na odkopuRudar 9/2006 25

DOGODKI – Ekskurzija SRDIT v Južnoafriško republikoogled jame. Ogledali smo si učni centerza izobraževanje rudarjev za potrebefirme AngloGold, se seznanili z odkopnometodo, si ogledali, kako zgleda umetnisneg 2.700 m pod zemljo ter si pri temperaturi35 stopinj Celzija in blizu 100-odstotni vlažnosti ogledali, kako potekadelo na šolskem odkopu.Tehnološki postopek pridobivanja rudesestoji iz vrtanja s pnevmatsko vrtalnogarnituro, ki mu sledi miniranje (enkratdnevno).Nakopanino odvažajo z vitlom inposebno lopato -skreperjem do zbirnegaprostora na začetku odkopa, od koderjo transportirajo s tirnim transportomdo sipke, kjer se gravitacijsko pretransportirado bunkerjev in nato s skipomna površino. Material (les) transportirajona odkop z brezkončno žico, insicer iz glavnih dostopnih prog do čeladelovišča vsak kladič za »kašto« posebej.Ostali material in opremo pa je trebatransportirati ročno.Ob tem je treba povedati, da na določenadirektna vprašanja, na primer,o plačah rudarjev, predvsem črncev,nismo dobili odgovora, pa tudi tehnološkedetajle so precej skrivali, kar pa je vskladu s poslovno logiko, na katero smonaleteli tudi drugje v JAR.Čeprav gre za dve zelo različni veji rudarstva,seveda nismo mogli brez primerjavmed videnim in našimi razmerami. Žemed spustom v jamo smo ugotovili, da vpraksi ni toliko varnostnih ukrepov, kotje bilo govora o varnosti pred vhodom vjamo. Kot sem že prej omenil, so nas vkletko »zložili« kot ribe v konzervo, kasnejepa smo v jami tudi na lastne očivideli, da delavci pri delu uporabljajolastno obleko in obutev (trenerke, kavbojke,superge).Tudi razsvetljava je bila klasična (z varčnimižarnicami), kljub temu da so namrekli, da imajo težave z metanom. Vsekakorpa jim je treba priznati, da naredijoveliko za ozaveščanje ljudi motivacijoter pripadnost firmi. Ena izmedzanimivih potez je ogromna tabla s tehnološko-varnostnimipodatki preteklegadne ter sistem različnih barv zastav, kiopozarjajo na morebitne nezgode v jami.Oboje se nahaja na vidnem mestu nadvorišču, takoj ob glavnem vhodu.Druga, nam nenavadna oblika povezanostimed rudarji in pripadnostjo podjetjuje spomenik umrlim v jami, ki senahaja na dvorišču firme.26 Rudar 9/2006Slovenska delegacija na sejmiščuPomemben je profit!Naslednji dan, v petek dopoldan, smoimeli v Johannesburgu, na inštitutu DeBeers (ki je del mednarodne korporacije,ki se ukvarja s pridobivanjem, predelavoin prodajo diamantov) zanimivo predavanjeo metodah pridobivanja diamantovv puščavi in morskem priobalnempasu ter o razvoju teh metod. Zanimiv jebil tudi sprejem na zunanjih vratih dvorišča,kjer smo pustili vse stvari ter seprek rentgena napotili v notranje dvorišče,opremljeno izredno lepo, z umetnoreko in slapovi.Po predavanju smo se z avtobusomodpeljali v 500 km oddaljeno turističnonaselje Kruger park Lodge, kjer smo prenočili.Med potjo smo v pokrajini Transvaalvideli več ogromnih površinskihkopov premoga ter opuščenih rudnikov,ki se nahajajo ob intenzivnih kmetijskihpovršinah.Naslednji dan smo se v zgodnjih jutranjihurah (5:30) odpravili v 200 kmoddaljeni dnevni kop bakrove rude vPalaborwi. To je eden največjih dnevnihkopov na svetu, saj je premer dnevnegakopa 2 km in globina prek 700 m. Površinskikop v obliki spiralnega lijaka ježe opuščen, v neposredni bližini pa kopljejobakrovo rudo s podzemnim pridobivanjem.Kop smo si ogledali z razgledne točke nanajvečji, približno 100 m visoki deponijijalovine. Z razgledne točke smo videli vkrogu približno 10 kilometrov degradiranopokrajino z odlagališči jalovine terdeponijami metalurških odpadkov. Navprašanja o sanaciji prostora smo dobilipričakovan in tudi drugje slišan odgovor:»Koga briga za okolje, važen je profit.«Še bolj zanimivo, a za naše razmeretežko razumljivo, je, da so vse te deponijetik ob nacionalnem parku Kruger,kamor smo se tudi mi na poti nazajodpravili na safari.Za končni vtis iz Afrike - safariSafari z odprtimi terenskimi vozili je bilza vse udeležence posebno doživetje. Obpribližno 5 ur trajajoči vožnji smo prevoziliokoli 150 km skozi razgiban afriškisavanski gozd ter z razdalje nekajmetrov opazovali ter fotografirali različneživali: bizone, razne vrste antilop,slone, žirafe, zebre, različne vrste ptic,več družin opic, noja ter za poslasticoproti koncu dneva še levinjo na poti nalov in povodnega konja med kopanjemv reki.Zadnji dan našega afriškega potovanjasmo se vračali proti Johannesburguskozi razgibano pokrajino Drakensberg,kjer smo si ogledali Blyde River Canyon,to je naravni rezervat ob 30 km dolgemin do 1.000 m globokem kanjonu rekeBlyde.Sledili so slovo od JAR, nočni deseturnipolet proti Frankfurtu ter nato z nekajurnopavzo še proti Brniku in vrnitevdomov v ponedeljkovih popoldanskihurah.Ivan Pohorec

DOGODKI – DIT-ovo redno predavanjePROIZVODNJA ENERGIJETEŽKO SLEDI POTREBAMDruštvo inženirjev in tehnikov je 5. oktobra za svoje redno mesečnopredavanje izbralo temo Vloga regulatorja v procesu odpiranja trga inna področju oskrbe z zemeljskim plinom.Delovanje Javne agencije Republike Slovenije za energijo inrazmere na domačem in svetovnem trgu z zemeljskim plinomje predstavil Aleksander Trupej.Javna agencija Republike Slovenije za energijo opravlja regulatorne,razvojne in strokovne naloge na energetskem področjuz namenom, da zagotovi pregledno in nepristransko delovanjeenergetskih trgov v interesu vseh udeležencev.Deluje samostojno, skladno z nacionalnimi razvojnimi strategijamiin neodvisno od udeležencev energetskih trgov. Njenatemeljna področja delovanja so regulacija cen, reševanje sporov,podeljevanje licenc ter nadzor trga.Najbolj zanimiv del predavanja je bila predstavitev oskrbe Slovenijez zemeljskim plinom in razmere na svetovnem tržišču stem energentom.Tudi z zemeljskim plinom ni nič drugače kot z drugimi energenti.Svetovna ekonomija, ekološke zahteve in rast industrijskeproizvodnje povečujejo potrebe po električni in vseh drugihoblikah energije ter energentih.Nekaterih je na svetu še dovolj, toda njihova nahajališča so vvedno bolj nedostopnih krajih, njihovo pridobivanje tehnološkovedno bolj zahtevno, problem pa je tudi v zagotavljanjutako velikih količin za tako veliko porabnikov.Do leta 2030 naj bi se delež zemeljskega plina v strukturi primarnihenergentov povečal za 26 odstotkov, poraba pa naj bise od leta 2002 do 2030 skoraj podvojila. Evropa ima dodatniproblem. Pridobivanje zemeljskega plina v njej upada, zato bomorala več vlagati v investicijske projekte za oskrbo z zemeljskimplinom in povečati uvoz. Leta 2020 naj bi delež uvozadosegel že tri četrtine celotne potrebe po zemeljskem plinu.Evropa plin uvaža iz Rusije, Alžirije in Srednjega vzhoda. Največjerezerve zemeljskega plina na svetu ima Srednji vzhod (71trilijonov), nato Rusija, Severna Amerika, Afrika (Alžirija) inDaljnji vzhod.Slovenija se z ruskim zemeljskim plinom napaja iz velikih podzemnihskladišč na severu Avstrije. Glavne postaje v Slovenijiso Ceršak v severni Sloveniji, Kidričevo, od koder gre plin naHrvaško, za katero je to edini vir zemeljskega plina, ter v NoviGorici. Celotno plinsko omrežje je dolgo 957 km.Slovenija ima 17 sistemskih distributerjev zemeljskega plina,ki jim občine podelijo koncesije. Operater glavne veje pa jeGeoplin plinovodi. 57 odstotkov zemeljskega plina kupi Slovenijav Rusiji, drugi dobavitelji so Alžirija, Avstrija in Italija.Lani je dobrih 111.000 slovenskih porabnikov porabilo 1,1milijarde m3 zemeljskega plina. Letos se še delijo na upravičnein tarifne (gospodinjstva) odjemalce, od leta 2007, z odprtjemenergetskega trga, pa bo vsakdo lahko izbiral svojega dobaviteljazemeljskega plina.Diana JanežičZemljevid slovenskega prenosnega omrežja za zemeljski plinRudar 9/2006 27

DOGODKI – Okrogli mizi ŠARM-aSLOVENIJA V EU – SUBJEKTALI OBJEKT?Društvo Šarm, Šaleški razvojni model, je 28. septembra pripravilo predstavitevknjige Slovenski nacionalni interes, ki sta jo napisala soavtorjadr. Peter Kraljič, mednarodni svetovalec, in dr. Igor Grdina, kulturnizgodovinar.Kaj bi morala Slovenija narediti, da bi do leta 2015 postalanajbolj konkurenčna država, je bilo vprašanje, na katerega najbi skozi razpravljanje o nacionalnem interesu na koncu večeranašli odgovor. Kaj pa sploh je nacionalni interes, je uvodomaželel vedeti moderator pogovora Branko Lesjak.Dr. Igor Grdina je pojasnil ta pojem skozi njegov zgodovinskirazvoj med Slovenci. Do leta 1848 smo ga poznali v kulturnisferi, do leta 1918 je bil pomemben politični nacionalni interesin po letu 1918 tudi gospodarski.Dr. Grdina je primerjal položaj Slovenije v nekdanji Avstro-ogrskimonarhiji in sedanji Evropski zvezi in pri tem navedel precejpodobnosti, razlika pa je predvsem v tem, da smo v A-Omonarhiji Slovenci šele iskali svoj prostor, v EU pa smo stopilikot samostojna, razvita država.Dr. Peter Kraljič je poudaril, da univerzalne in splošne definicijenacionalnega interesa pravzaprav ni. »Verjetno sta interesavsakega naroda rast blaginje in njegova varnost. V posameznihobdobjih pa so v ospredju socialni, demografski, vojaškiali kulturni vidiki nacionalnega interesa. A podlaga za vse teinterese je gospodarski interes.«Za njegovo udejanjanje v svetu ubirajo zelo različne poti. Francozi,na primer, zelo ščitijo svoje gospodarstvo, omejujejovstop tujcev v svoja podjetja. Manjše države ščitijo svoj gospodarskiinteres bolj subtilno, na primer, ustanavljajo podjetja,ki so zelo konkurenčna, razpredena po celem svetu in velikokratvečja kot država, iz katere izhajajo.Slovenija po 15 letih samostojnosti nima definiranega svojeganacionalnega interesa, trdi dr. Kraljič. To je naloga vlade ingospodarstva, civilne družbe, izobraževalne sfere in sindikatov.Pri tem mora biti nacionalni interes naravnan razvojno,ne ohranitveno.Oblikovanje nacionalnega interesa ali njegovo spreminjanje,če ta že obstaja, je zelo težak in počasen proces, kajti pri temgre za spreminjanje mentalitete, miselnosti posameznikov inhkrati celega naroda.Kako torej postati najbolj konkurenčna država?Dr. Kraljič: »Vstop v EU je za Slovenijo velika priložnost, sajsmo z njo dobili veliko večje tržišče, dostop do novih znanj,izkušenj, tehnologij. Da pa bi to priložnost čimbolj izrabili, jetreba imeti jasne cilje in vedeti, kaj želimo biti – subjekt aliobjekt. Družba mora biti odprta za spremembe in imeti izdelanevrednote. Katere pa so slovenske vrednote?«V razpravo so se s svojimi razmišljanji vključili tudi poslušalciin predlagali, da bi na mnoga odprta vprašanja lahko začeliiskati odgovore in predlagati rešitve na lokalnem nivoju. Saj sonaša lokalna okolja mikro posnetek makro stanja v državi.Vsi, ki želijo o slovenskem nacionalnem interesu vedeti več intudi kaj konkretnega prispevati k njegovemu oblikovanju, paso, seveda, vabljeni k prebiranju predstavljene knjige. Ta je,kot jo je v uvodnem pozdravu opredelila dr. Marta Svetina,direktorica Slovenske tehnološke agencije, med drugim tudistrokovni priročnik za vse, ki se ukvarjajo z razvojem.Diana JanežičZrak, ki ga dihamo,voda, ki jo pijemo,zemlja, ki nas hrani.Društvo Šarm je 11. oktobra organiziralo še kako aktualnookroglo mizo z naslovom »Šaleška dolina - globalnivzor ekološke sanacije. Uvodne referate so prispevali dr.Milan Medved, namestnik direktorja HSE, na temo »Virienergije v sožitju z okoljem«, dr. Uroš Rotnik, direktorTEŠ, je govoril o učinkih sanacije okolja v Šaleški dolini,vire onesnaževanja voda pa je predstavil dr. Milenko Rošs Kemijskega inštituta v Ljubljani. Okroglo mizo je vodiladirektorica Esotech Zofija Mazej Kukovič.Gostje okrogle mize so vsak s svojega zornega kota osvetlilipodročje izkoriščanja virov energije in njihovegavpliva na okolje. Skupaj z razpravljavci so ugotavljali, daje mogoče z načrtnim in odgovornim pristopom, z upoštevanjemnačel trajnostnega razvoja, tudi v okolju, ki gazaznamuje energetska dejavnost, vzpostaviti visoke standardeglede varovanja okolja.V zaključkih so bile strnjenenekatere konkretne pobude, od civilne pobude za ustanovitevfakultete za ekologijo v Velenju pa do ozaveščanja zaracionalno rabo energije.28 Rudar 9/2006

KULTURA – Pihalni orkester Premogovnika VelenjePRVIČ ABONMA PIHALNIHORKESTROVPri pihalnem orkestru Premogovnika Velenje in njegovem dirigentuMatjažu Emeršiču je dozorela ideja o organizaciji abonmajskikoncertov godb. Koncertov bo pet, prvi 7. novembra,od 16. oktobra pa poteka prodaja abonmajev.»Abonmajski koncerti pihalnih orkestrov v Sloveniji nisopoznana oblika abonmajev. V Velenju, ki ima tradicijo godbeništva,smo uvedli to novost. Slovenski pihalni orkestri so takokvalitetni, da si zaslužijo tudi takšno obliko rednega predstavljanjaobčinstvu in tudi ljubiteljev pihalne glasbe je veliko,« jeprepričan Matjaž Emeršič.Abonma je zasnovan iz petih koncertov, med katerimi bosta nadveh v tej sezoni nastopila gostujoča pihalna orkestra. Novembraprihaja na obisk v Velenje, in prvič v Slovenijo, profesionalniorkester hrvaške vojske, marca prihodnje leto pa pihalniorkester Krke Novo mesto, ki je lani zmagal na državnemtekmovanju pihalnih orkestrov. Tri koncerte bodo pripravilidomači godbeniki. Dva sta že uveljavljena koncerta Pihalnegaorkestra Premogovnika Velenje, to sta novoletni in pomladanski,peti koncert pa bo priložnost za predstavitev podmladka,nastopila bosta namreč mlajši pihalni orkester glasbene šolein pihalni orkester glasbene šole.Prvi koncert bo na sporedu 7. novembra, zadnji, pomladanskipa 21. aprila 2007. Vsi koncerti bodo v veliki dvorani Glasbenešole Velenje. Glasbeni program na vseh koncertih bo zagotovopester, raznolik. Emeršič: »Vsak orkester se na takšnih koncertihželi čim bolje predstaviti občinstvu, hkrati pokazati svojokvaliteto in pestrost glasbenega programa. Ti koncerti bodozagotovo užitek za ljubitelje pihalne glasbe.«Vpis abonmajev poteka do 27. oktobra, vsak delovni dan med12. in 18. uro pri blagajni glasbene šole. Cena abonmaja je5.000 SIT, za posamezni koncert pa bodo na voljo tudi izvenabonmajskevstopnice.Dirigent Matjaž Emeršič je prepričan, da bodo ljubitelji glasbepihalnih orkestrov tega abonmaja zelo veseli. »Cena je simboličnain za vse koncerte ugodnejša, kot je nakup posameznihvstopnic. Poleg tega si z nakupom abonmaja abonenti zagotovijostalni sedež in vedo, kdaj si morajo rezervirati čas za posameznikoncert.« V Velenju torej začenjamo prvo sezono abonmajskihkoncertov pihalnih orkestrov. Emeršičev načrt je, dabi teh sezon bilo še veliko, pa tudi, da bi ti abonmaji prerasliv večje projekte, kot so, na primer, festival pihalnih orkestrov,poletne šole, koncerti različnih glasbenih žanrov.»Velenje, Šaleška dolina in celotna SA-ŠA regija so primerni zauresničitev teh načrtov, saj na tem območju deluje nekaj odličnihpihalnih orkestrov, ta glasba ima tukaj tradicijo, poslušalce,imamo pa tudi precej primernih prostorov za koncerte,kot so dvorane, cerkve, odprti prostori…,« je poln načrtov MatjažEmeršič, ki je prepričan, da bo prva abonmajska sezonaPihalnega orkestra Premogovnika Velenje naletela na ugodenodziv.Diana JanežičPihalni orkester Premogovnika Velenjevabik vpisu abonmajskih koncertov v sezoni 2006/07!Vpis poteka od 16. do 27. oktobra 2006,vsak delovni dan med 12. in 18. uropri blagajni Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje.Cena abonmaja: 5.000 SIT/20,86 EURInformacije: 03 898 12 11PROGRAM ABONMAJA:1. koncert – Orkester hrvaške vojske, torek, 7. november2006, ob 19.30,2. koncert - novoletni koncert Pihalnega orkestra PremogovnikaVelenje, sobota, 6. januar 2007, ob 19.30,3. koncert - Mlajši pihalni orkester glasbene šole in Pihalniorkester glasbene šole Velenje, petek, 2. marec 2007, ob19.30,4. koncert – Pihalni orkester Krka, sobota, 24. marec 2007, ob19.30,5. koncert - Pomladanski koncert Pihalnega orkestra PremogovnikaVelenje, sobota, 21. april 2007, ob 19.30.Rudar 9/2006 29

ŽIVIM IN DELAM VARNO - Požarna varnost v oktobruPOŽAR V AVTUAvto pomeni danes dobrino, brez katere ne moremo več slediti tempuvsakodnevnih obveznosti. Večina nas je voznikov ali pa samo sopotnikovv avtomobilih. Verjetno med vožnjo nikoli ne pomislite na to, da bise avto lahko vžgal.Pa vendar zavedanje in previdnost nista nikoli odveč. Da sebomo v avtu počutili bolj varne, velja povedati, zakaj v avtomobiluzagori in kako ukrepati, če pride do požara.Vzroki za nastanek požaraV avtomobilu pod pokrovom motorja največkrat zagori zaradidotrajanih ali poškodovanih električnih vodov, velikega številavrtečih delov, vročih delov, nečistoče in zaradi napak nadovodu goriva. Slednjih je vedno manj, saj je na cesti vednomanj vozil, kjer poteka dovod goriva prek uplinjača, ki je bilpogost krivec za ogenj pod motornim pokrovom.V filmih se ob trkih dveh avtomobilov praviloma vsaj edenvžge in eksplodira. V resnici ni tako, saj se pri trkih zelo malovozil vžge. Ko so začeli proizvajalci v avtomobile vgrajevatisisteme direktnega vbrizgavanja goriva v izgorevalni prostormotorja in sisteme, ki ob trku prekinejo dovod goriva in preprečijoizlitje goriva iz posode za gorivo, se je trk kot vzrok zapožar zelo zmanjšal. Prav tako so tudi posode za gorivo narejeneiz negorljivega materiala.Požar v potniški kabini lahko nastane predvsem zaradi neprevidnostiin malomarnosti potnikov (npr. ogorki cigaret, prevozlahko vnetljivih snovi, igra z odprtim ognjem ipd.).Gasilnik v avtuOdločitev o tem, ali bomo imeli v avtomobilu tudi gasilnik, jeodvisna od vsakega posameznika, saj zakon od lastnikov osebnihvozil tega (še) ne zahteva.Če smo dovolj ozaveščeni in imamo gasilnik v avtu, naj bonameščen tako, da v primeru trka ne bo poletel po kabini inpoškodoval potnikov. Gasilnik mora biti redno pregledan invzdrževan. Če v vozilu vozimo neustrezen in neuporaben gasilnik,ta le zaseda prostor in predstavlja dodatno težo avtomobila.Na trgu je veliko modelov in proizvajalcev gasilnikov, zato imavsak gasilnik na svojem ohišju napisana navodila za uporabo.Zelo pomembno je, da se z uporabo svojega gasilnika dobroseznanimo, saj ob požaru ne bomo imeli časa brati navodil.Pri gašenju ne izpraznemo celotne vsebine gasilnika naenkrat,temveč gasimo s kratkimi pritiski na sprožilec gasilnika.Manjši gasilniki se ob nepretrganem držanju na sprožilecizpraznijo v 10 do 12 sekundah.Pri gašenju požara moramo biti pozorni na smer vetra, sajmoramo vedno gasiti v smeri pihanja vetra in nikoli protivetru.Požar v avtuBrez panike! Kot zapisano, letijo avtomobili v zrak kot potekočem traku le v filmih. V resnici imamo od trenutka, ko vkabini zavohamo smrad ali se začne kaditi izpod motornegapokrova, dovolj časa, da vozilo varno ustavimo in ga zapustimo.Testiranja so pokazala, da ogenj v motornem delu vozilapotrebuje med pet in deset minut, preden se prebije do potniškekabine. Avto praviloma ne eksplodira niti takrat, ko žepopolnoma zgori.Dušan Reberčnik, referent za požarno varnostUkrepanje ob požaru v avtu!1. Če vozimo, moramo vozilo nemudoma ustaviti na primernemmestu, kjer vozilo ne bo ogrožalo ostalih udeležencevv prometu.2. Ugasnemo motor, potegnemo ročko za odpiranje pokrovamotorja in zapustimo vozilo. Sopotniki naj se oddaljijo odvozila na varno mesto. Če je vozilo ustavljeno na cesti,postavimo varnostni trikotnik, da preprečimo nalet ostalihvozil.3. Če je vozilo opremljeno s gasilnikom, poskušamo pogasitipožar. Najprej pokrov motorja le toliko pripremo, dalahko skozi režo usmerimo gasilno sredstvo v motor. Če bipokrov motorja odprli preveč ali prehitro, bi svež zrak razplamtelogenj.4. Če ni gasilnika oziroma požara ne uspemo pogasiti, seoddaljimo od vozila in pokličemo gasilce oziroma center zaobveščanje na telefonsko številko 112.30 Rudar 9/2006

DOGODKIZA MOJE ZDRAVJE GRE– DARUJEM ZA CTBolnišnica Topolšica, Univerza za 3. življenjskoobdobje in Medobčinska zvezadruštev upokojencev Velenje bodo do 30.aprila 2007 vodili dobrodelno akcijo.KRVODAJALCI ZNOVASOLIDARNIV petek, 13. oktobra, smo krvodajalciponovno dokazali, da je solidarnost ševedno v našem podjetju. V dobro načrtovaniin pripravljeni akciji smo v splošnibolnišnici Izola darovali kri.Tako kot je že v navadi, se te vsakoletne izredne krvodajalskeakcije udeležijo krvodajalke in krvodajalci našega podjetja, kismo kri darovali več kot 45–krat.Letošnjo akcijo smo na nek način določili že lani. V Izoli smože bili, pravzaprav pa smo bili že v vseh slovenskih bolnišnicahin smo letos začeli nov »krog« obiskov pri njih.V njej bodo zbirali prispevke za nabavo večrezinskega diagnostičnegaaparata, ki omogoča slikanje telesnih organov po plasteh.Namenjen je preiskavi celega telesa, omogoča vpogledv votle organe in odkriva začetne žilne obloge, s čimer lahkopreprečimo morebitni srčni infarkt ali možgansko kap. Zaradivelike natančnosti lahko s preiskavo odkrijemo zelo majhnezačetne rakaste novotvorbe, kar pomembno izboljša preživetjebolnikov.Z uporabo novega CT aparata bo diagnostika v bolnišniciTopolšica natančnejša, hitrejša in učinkovitejša, sledenje uspehovzdravljenja natančnejše in enostavnejše, težkih bolnikovpa ne bo treba več prevažati v sosednje bolnišnice.Vrednost omenjenega CT aparata z opremo je med 250 in300 milijoni SIT. Bolnišnica Topolšica ga s svojimi sredstvini zmožna kupiti, zato računa na dobrodelnost prebivalcevSavinjsko-šaleške regije. Akcija bo trajala do 30. aprila 2007.Spomladi bo bolnišnica objavila razpis za nakup aparata in čene bo zapletov, naj bi aparat začel delovati že poleti prihodnjeleto.K akciji organizatorji vabijo gospodinjstva v SA-ŠA regiji, podjetnike,podjetja, poslovne partnerje in lokalne skupnosti. Prvetri milijone SIT je že prispevala Termoelektrarna Šoštanj. Koboste torej v domačem nabiralniku našli vabilo k sodelovanjuin položnico, pomislite na to, da lahko CT aparat tudi vam alivašim družinskim članom reši življenje ali povrne zdravje.Prispevke lahko nakažete na:- transakcijski račun: 011000-6030279155- sklic na številko 00 930004- namen nakazila: za CTPoložnice dobite tudi v Bolnišnici Topolšica, prispevke lahkovplačate v blagajni Univerze za 3. življenjsko obdobje!Vsi organizatorji akcije se vam zahvaljujejo!Krvodajalska akcija v bolnišnici Izola je potekala po ustaljenemscenariju. Odvzem vzorca krvi za pregled, pregled prizdravnici in odvzem krvi, bilo jih je 44, na koncu pa še malicaza obloženo mizo.Ponovno smo doživeli topel sprejem in vesele obraze zaposlenihna transfuzijskem oddelku, saj je v bolnišnici pomanjkanjekrvi in je dobrodošel vsak prostovoljni krvodajalec.V drugem planu naše poti na Primorsko je bil obisk podzemnihjam, ki so pod okriljem Unesca – Škocjanskih jam.Izjemne lepote podzemskega sveta so nas vse prevzele – do jedrugačni podzemni svet, kot so ga rudarji vajeni v naši jami.Lepote kapnikov in velikost jame ter globokega kanjona inčista reka v njem so marsikoga prepričali, da je ta svet vrednovideti in doživeti. Škocjanske jame so res prava lepota in priporočamo,da si jih ogledate vsi, ki v njih še niste bili.Dan smo zaključili z okusnim kosilom in posladkom na turističnikmetiji ob avtocesti s spoznanjem, da smo ga preživelikoristno in da bomo tako nadaljevali tudi prihodnje leto.Vredno je v vrste krvodajalcev povabiti tudi mlade sodelavce,ki so zdravi in sposobni darovati kri pomoči potrebnim neznanimljudem. Knapovske generacije to počenjajo že desetletja innikomur ni žal, ko se odloči pomagati tudi na takšen način.d.k.Rudar 9/2006 31

ZDRAVJEKAKO NEBOLEČE POGLEDATI VČLOVEŠKO TELO?Bolezen. Obisk pri zdravniku. Včasih za postavitev diagnoze in začetekzdravljenja zadostujeta le razgovor in klinični pregled. Vse pogostejepa so potrebne še dodatne laboratorijske in številne druge preiskave, kibodo zdravniku natančneje razkrile vzroke in stanje bolezni. Brez kukanjav človekovo telo danes, žal, ne gre. A kako to narediti neboleče?Novembra 1895 je Wilhem ConradRoentgen med preučevanjem katodnihžarkov odkril novo vrsto sevanja, ki jihje imenoval žarki X. Samo tri mesece poodkritju so v bolnišnici v ZDA že napraviliprvi klinični rentgenski posnetek.Skozi stoletje se je tehnologija izboljševalain klinično pridobivala na veljavi.Preiskava je zelo uporabna še danes,od najpreprostejšega slikanja kosti dozahtevne računalniške tomografije.Pri enostavnem rentgenskem slikanjurentgenski žarki potujejo od izvora (rentgenskacev) skozi organ in se prestrežejona rentgenskem filmu. Na mestuzadetka film počrnijo. Ker so tkiva različnogosta, različno prepuščajo rentgenskežarke, zato je počrnitev filma odvisnaod energije, ki jo žarki ob kontaktu sfilmom še imajo. Kadar potujejo skozipljuča, je film črn, ko pa gredo skozikost, je bel. Glede na različne odtenkebarve, od povsem bele do povsem črne,se na filmu zariše slika presvetljenegaorgana. Žal je slika le ploskovna v eniprojekciji in nam ne daje vtisa globine.Organ je treba zato poslikati najmanj zdveh strani, vendar je za natančno diagnostikotudi to pogosto premalo.Računalniški rez telesaPovsem drugačne možnosti nam dajeračunalniška tomografija (CT = angleškaokrajšava za computed tomography),kjer preiskovani del telesa slikamoz več strani. Rentgenska cev krožiokrog telesa, ki ležeče na mizi potujeskozi centralno odprtino v cevi. Hkratimerimo še prepustnost telesa za rentgenskežarke.Meritve in računalniško ustvarjena slikanam pokažejo, kakšna je notranjosttelesa. Slike so takšne, kot da bi človeškotelo narezali na tanke rezine insi jih ogledali (tomo = grška beseda za„rezina”, graphos = slika). Novejši CTaparati so računalniško zelo zmogljivi inv klinični uporabi omogočajo 64 rezov vsekundi. Ta tehnologija je posebej primernaza odkrivanje bolezenskih spremembv glavi, hrbtenici, skeletu, trebuhuin prsnem košu. Z njo je mogočeslediti dinamičnim spremembam in slikatitudi gibljive organe v funkciji. Lahkosi privoščimo prostorsko rekonstrukcijoin virtualno pregledovanje votlih organov.Na zaslonu lahko potujemo skoziorgan, kot da bi se vozili v helikopterju.Dogajanja v našem telesu tako niso večskrivnost.Natančnost aparature omogoča odkritjemajhnih, nekaj milimetrov velikih začetnihrakastih sprememb. Zgodnje odkritjehude bolezni vedno pomeni tudi večjomožnost popolne ozdravitve in boljšegapreživetja. V primerjavi s staro tehnologijo,ko v žili vidimo le odlitek kontrastnegasredstva, s katerim med slikanjemnapolnimo žilo, lahko sedaj vidimo tudižilno steno in dogajanja v njej. Pravočasnolahko rešimo problem grozečegastrdka, ki se bo vsak čas razpočil in zaprl32 Rudar 9/2006

ZDRAVJEsvetlino žile. Tako lahko preprečimonastanek srčnega infarkta ali možganskekapi. Slikanja žil s klasičnimi katetribodo v bližnji prihodnosti v veliki meriodpadla. Metoda postaja že danes vsebolj terapevtska, ko zožene žile s posebnimikatetri, ki imajo na konici balončke,širijo ter vanje po potrebi vstavljajožilne opornice.Prednost CT je v njegovi natančnosti inizredno ostri sliki. Za preiskavo se odločimo,kadar je treba prikazati organe,ki jih je težko prikazati z drugimi slikovnimimetodami ali pa to sploh nimožno, denimo možgane.Indikacija za CT je tudi, ko drugemetode ne zagotovijo zanesljivih dokazovo bolezni, klinična slika pa kaže nabolezenski proces, ki bi ga bilo mordamožno ozdraviti z operacijo. Pogostotudi takrat, kadar so si podatki, zbranis pomočjo drugih preiskovalnih metod,nasprotujoči ali pa premalo zanesljivi zadober načrt in zanesljivo izvedbo operacijeali drugih oblik zdravljenja. Kermoramo pri CT bolnika presvetliti zrentgenskimi žarki z vseh strani, je dozasevanja, ki jo bolnik prejme, velika. Zatose za preiskavo zdravniki odločijo v primerih,ko je nujno potrebna (diagnosticiranjeraka, srčni infarkt, možganskakap, krvavitve, poškodbe organov) inbolniku omogoča boljše preživetje oziromabrez preiskave učinkovito zdravljenjeni mogoče.PET – energija žarkovV notranjost telesa lahko pogledamotudi z uporabo drugačnega sevanja. Pripozitronski emisijski tomografiji (PET -Positron Emission Tomography) v pacientavnesemo radioaktivni izvor, kratkoživiizotop elementov, ki sodelujejo vpresnovi (glukoza, ogljik, dušik, vodikitd.), ki razpadajo z beta pozitivnim razpadom.Radioaktivno jedro seva pozitron- antidelec elektrona. V reakciji zelektronom nastaneta dva visokoenergijskafotona - žarka gama. Energijo žarkovprestrežemo na posebnem sprejemniku.Pacienta preiščemo z vseh straniin iz meritev izračunamo porazdelitevradioaktivnega izvora - podobno kotpri CT. Končni rezultat je slika bolnikaali organa s prikazom kopičenja radiofarmaka,kar lahko odkrije bolezenskodogajanje.S PET lahko odkrijemo najzgodnejšespremembe v presnovi celic, kar je prviznak rakaste rašče. Mogoče je odkritimaligne tumorje, ki so veliki le nekaj milimetrovin katerih zdravljenje je navadnouspešno. Preiskava je pomembna tudiza prikaz razširjenosti rakaste bolezniali njene zgodnje ponovitve.Sevanje za zdravjePreiskovalne metode, ki uporabljajoionizirajoče sevanje, so zdravju škodljive,vendar so doze, ki jih prejmemo, razmeromanizke. Doza, ki jo prejmemo prislikanju zlomljene stegnenice, ustrezaenemu dnevu naravnega sevanja. Pri slikanjuzob ustreza trem dnem naravnegasevanja. Rentgenski pregled pljuč namprinese dozo, ki ustreza enemu tednunaravnega sevanja. Izjema je CT, kjerje izpostavljenost sevanju velika - desetmesecev do štiri leta naravnega sevanja.Vedeti pa moramo, da koristnost preiskavemočno presega škodljivost.Uporabljamo še dve metodi, pri katerihne potrebujemo ionizirajočega sevanja.Razen blagega nepomembnega pregrevanjasta zdravju povsem neškodljivi.Prva od njih je jedrska magnetna resonanca(NMR - Nuclear Magnetic Ressonanceali MRI - Magnetic ResonanceImaging). Atomska jedra se obnašajokot magnetna igla - magnetnica. Podobnokot se magnetna igla v magnetnempolju postavi v smer polja (v zemeljskemmagnetnem polju se postavi v smerisever-jug), se tudi atomi v zelo močnemmagnetnem polju uredijo. Pacient leže vodprtino, v kateri je močno magnetnopolje. Atomi v človeškem telesu se uredijo- kot bi se množica magnetnih igelpostavila vzporedno. Z ustrezno motnjolahko dosežemo neke vrste kroženje oziromavrtenje magnetnic. Hitrost vrtenjaje sorazmerna z močjo magnetnegapolja. Vsaka vrteča magnetnica inducirakomaj zaznavno električno napetost(podobno kot generator v elektrarni).Z občutljivimi instrumenti lahko izmerimoinducirano napetost. Iz pridobljenihpodatkov izračunamo, kakšna jeporazdelitev teh atomov po tkivu, računalnikpa napravi tridimenzinalni modelorgana. Lahko ga obračamo, razrežemo,povečamo in natančno pregledamo.Najbolj uporabljena metoda v kliničnipraksi je že nekaj let ultrazvok.Pri ultrazvočni preiskavi uporabljamozvok z visoko frekvenco. Z oddajnikomv obliki sonde pošiljamo v bolnikazvočno valovanje in prestrezamoodmeve. Iz časa zakasnitve odmeva sklepamona sestavo določenega dela telesaali organa. Novejši aparati z zmogljivejšimiračunalniki omogočajo prikazžive tridimenzionalne ultrazvočne slike.Poleg anatomije lahko tako zasledujemotudi funkcijo posameznega organa. Čese valovanje odbije na premikajoči oviri(krvni elementi), se frekvenca valovanjaspremeni - Doplerjev pojav. Na ta načinlahko merimo hitrost pretoka krvi skozižile. Enako tehnologijo uporabljajo tudipolicisti, ki merijo hitrost avtomobilov.Katero preiskavo torej izbrati?S katero kar najbolj učinkovito in čimmanj škodljivo pokukati v človekovotelo? Pogosto jih bomo potrebovali več:poleg enostavnega rentgena in ultrazvokazadnje čase vse bolj nepogrešljiviCT. Klasično rentgensko slikanjedobro loči med kostmi in mehkim tkivom,z jedrsko magnetno resonancopa dobro vidimo porazdelitev vode potelesu. Ultrazvok je zelo dober za preiskavemehkih tkiv. CT natančno ločimed tkivi, tudi mehkimi, in omogočadobro prostorsko ločljivost. Pri PETulahko opazujemo dinamiko procesov.Rezultati posameznih preiskav se medseboj dopolnjujejo in zlivajo v mozaičnosliko, ki nam pomaga razvozlati bolezenskostanje in daje odgovor, kako in s čimnajbolje zdraviti.prim. Janez Poles, dr. med.-internistRudar 9/2006 33

OBVESTILAZAHVALAOb smrti mameAnice Osetičse iskreno zahvaljujem vsem sodelavcemElektro-strojne službe jamaPreloge za izrečena sožalja, darovanocvetje in sveče.Sin Sandi z družinoZAHVALAOb smrti očetaMiroslava Kopitarjase iskreno zahvaljujem vsem sodelavcemJamskega vrtanja za izrečenasožalja in za darovano cvetjein pomoč.Sin Vid z AnitoZAHVALAOb smrti najinega brataFranca Praprotnikase zahvaljujeva sodelavcem lamparnein OUTN rudarski del za izrečenasožalja in darovane sveče.Brat Miha insestra Marjana z družinamaZAHVALAZahvaljujem se pobudnikomadobrodelne akcije Raifu Lukavačkićuin Ferdinandu Žeraku,sindikatu in sodelavcem JamePreloge za zbrani denar za nakuposebnega računalnika, namenjenegamojemu sinu Mateju. Računalnikga je ob okrevanju po nesrečizelo razveselil in še naprej mu bokrajšal dneve ter mu pomagal priučenju. Hvala!Adolf DrofenikZAHVALAOb smrti očetaVincenca Trinkausase zahvaljujem sodelavcem za izrečenasožalja in denarno pomoč tersindikatu za podarjeno cvetje.Jože TrinkausZAHVALAOb boleči izgubi dragega očeta seiskreno zahvaljujem sodelavcemHTZ in sindikatu za izrečena sožaljain denarno pomoč.Miroslav Šučurovič34 Rudar 9/2006

Nagradna križankaAVTOR:DUŠANKOVAČIČLEKARNAPUSTOLOVECPAS NIŽJEGASVETA VHRIBOVITEMSVETUPODEDOVANAPLEMENSKAPOSESTAMERIŠKIREŽISERBURTONSTROKOV-NJAK ZAETIKOPIKANTNAOMAKA IZPARADIŽNIKAALUMINIJPRAVOSLAVNIDUHOVNIKJAKOBALJAŽNADLEŽENPLEVELŠIROKO,ODPRTOMORJEŽIVALIISTEVRSTEŽENSKA, KIVODI KAKOSKUPINOSKLADATELJ(BOJAN)KAMBOŠKIMARŠAL INPOLITIK LONTOMAŽLEPŠAPTICAPLENILKAPISATELJ (ED-GAR ALAN)ERNAMUSERHITER TEKKONJAPENEČESE VINOGRŠKI BOGVOJNEPRODAJALECSEMENJEZERO VTIBETUREDOVNICAVRSTAHRASTA,MESTO VPonudbo GNILECza špargljevo INDIJI kuhinjo si lahko ogledate tudi na naših spletnih straneh www.gost.siMAČEK(LJUBKOVAL.)PESNIKKERSNIKMOČNATKANINA ZAŠOTORETEKOČINA,KI TOPI LAKCESTA ZDVEMA PA-SOVOMA ZAVSAKO SMERPRIPRAVA ZROČAJEM ZAPRENAŠANJEV ROKIPOZIV KHITREMU PO-SREDOVANJUV NEVARN.ZIDŠPORTNIK,KI IGRAKOŠARKORODLILIJEVKPISATELJICAPEROCASOLMIZACIJ-SKI ZLOGKULTNAGOTEITALIJANSKOIME ZA IZOLOSTROKOV-NJAK ZAKEMIJOEDEN ODSTARŠEVOMARA ZASHRANJEVA-NJE SKLEDSALVADORDALISKOPLJENSAMECGOVEDAEDEN ODČUTOVMESTO V JUŽ-NI FRANCIJIPROSTOR ZAHRANJENJEVINBIVALIŠČEIVAN LEVARPEVECRESNIKOLIMPIJSKEIGREGRENKAALKOHOLNAPIJAČASOSEDAIRAKAIZRAELSKIOČAKOSREDNJIDELTELESAROD DRUŽINE ZLATIČEVK,VETRNICAČEBELI PODOBNA ŽUŽELKAZAPREKAGERMANSKOPLEMEAMERIŠKIIGRALEC(KEVIN)OBRIDELSMUČARSKESKAKALNICEDALJŠEPRIPOVEDNODELOZELIŠČARALBERTOTOMBANEKD. AMER.TENISAČ(SHRIVER)VOLTAMPERORODJE ZARAHLJANJEZEMLJEPOKRAJINAV FRANCIJINERESNICAFOSILDRŽAVA NAJ. STRANIHIMALAJETENISAČ.KURNIKOVAOBLAČILA IZPRALNEGABLAGAPTICA UJEDATELEČJI HR-BET S KOSTMIZELO GLASENSMEHMILEAČIMOVIĆVRSTAŽAMETA,VELVETELEMENTIZ SKUPINEŽLAHTNIHPLINOVRAŽENJSOVRAŠTVO,NEJEVOLJAMAJDAŠIRCAFIGURA PRIČETVORKISKANDINAV-SKI DROBIŽROGERVADIMOSEBA, KISE NOČEIMENOVATIOLIVERCROMWELLEDOHOČEVARROBERTOWENGRDOBA,GRDEŽVODNIVRTINECNagradna križankaSINDIKATA SPESSNapišite geslo iz križanke na dopisnico in jodo 20. novembra pošljite na naslov: UredništvoRudarja, Premogovnik Velenje, Partizanska78, 3320 Velenje.Trije izžrebani reševalci bodo prejeli praktičnenagrade.Hipotekarni krediti do 30 let odplačila Potrošniški krediti do 8 let odplačila že na dohodek 70.000 SIT in tudina šifre 02,03,09. Zasebnost pri svetovanju in posredovanju finančnih produktov. Triple a-Invest, d.o.o. PE Velenje,Kidričeva 57 tel.: 897-70-83; 041/753-448 Odprto od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00. Možnost obiska mobilnegabančnika na domu.Rudar 9/2006 35

36 Rudar 9/2006