ZDRAVJEKAKO NEBOLEČE POGLEDATI VČLOVEŠKO TELO?Bolezen. Obisk pri zdravniku. Včasih za postavitev diagnoze in začetekzdravljenja zadostujeta le razgovor in klinični pregled. Vse pogostejepa so potrebne še dodatne laboratorijske in številne druge preiskave, kibodo zdravniku natančneje razkrile vzroke in stanje bolezni. Brez kukanjav človekovo telo danes, žal, ne gre. A kako to narediti neboleče?Novembra 1895 je Wilhem ConradRoentgen med preučevanjem katodnihžarkov odkril novo vrsto sevanja, ki jihje imenoval žarki X. Samo tri mesece poodkritju so v bolnišnici v ZDA že napraviliprvi klinični rentgenski posnetek.Skozi stoletje se je tehnologija izboljševalain klinično pridobivala na veljavi.Preiskava je zelo uporabna še danes,od najpreprostejšega slikanja kosti dozahtevne računalniške tomografije.Pri enostavnem rentgenskem slikanjurentgenski žarki potujejo od izvora (rentgenskacev) skozi organ in se prestrežejona rentgenskem filmu. Na mestuzadetka film počrnijo. Ker so tkiva različnogosta, različno prepuščajo rentgenskežarke, zato je počrnitev filma odvisnaod energije, ki jo žarki ob kontaktu sfilmom še imajo. Kadar potujejo skozipljuča, je film črn, ko pa gredo skozikost, je bel. Glede na različne odtenkebarve, od povsem bele do povsem črne,se na filmu zariše slika presvetljenegaorgana. Žal je slika le ploskovna v eniprojekciji in nam ne daje vtisa globine.Organ je treba zato poslikati najmanj zdveh strani, vendar je za natančno diagnostikotudi to pogosto premalo.Računalniški rez telesaPovsem drugačne možnosti nam dajeračunalniška tomografija (CT = angleškaokrajšava za computed tomography),kjer preiskovani del telesa slikamoz več strani. Rentgenska cev krožiokrog telesa, ki ležeče na mizi potujeskozi centralno odprtino v cevi. Hkratimerimo še prepustnost telesa za rentgenskežarke.Meritve in računalniško ustvarjena slikanam pokažejo, kakšna je notranjosttelesa. Slike so takšne, kot da bi človeškotelo narezali na tanke rezine insi jih ogledali (tomo = grška beseda za„rezina”, graphos = slika). Novejši CTaparati so računalniško zelo zmogljivi inv klinični uporabi omogočajo 64 rezov vsekundi. Ta tehnologija je posebej primernaza odkrivanje bolezenskih spremembv glavi, hrbtenici, skeletu, trebuhuin prsnem košu. Z njo je mogočeslediti dinamičnim spremembam in slikatitudi gibljive organe v funkciji. Lahkosi privoščimo prostorsko rekonstrukcijoin virtualno pregledovanje votlih organov.Na zaslonu lahko potujemo skoziorgan, kot da bi se vozili v helikopterju.Dogajanja v našem telesu tako niso večskrivnost.Natančnost aparature omogoča odkritjemajhnih, nekaj milimetrov velikih začetnihrakastih sprememb. Zgodnje odkritjehude bolezni vedno pomeni tudi večjomožnost popolne ozdravitve in boljšegapreživetja. V primerjavi s staro tehnologijo,ko v žili vidimo le odlitek kontrastnegasredstva, s katerim med slikanjemnapolnimo žilo, lahko sedaj vidimo tudižilno steno in dogajanja v njej. Pravočasnolahko rešimo problem grozečegastrdka, ki se bo vsak čas razpočil in zaprl32 Rudar 9/2006
ZDRAVJEsvetlino žile. Tako lahko preprečimonastanek srčnega infarkta ali možganskekapi. Slikanja žil s klasičnimi katetribodo v bližnji prihodnosti v veliki meriodpadla. Metoda postaja že danes vsebolj terapevtska, ko zožene žile s posebnimikatetri, ki imajo na konici balončke,širijo ter vanje po potrebi vstavljajožilne opornice.Prednost CT je v njegovi natančnosti inizredno ostri sliki. Za preiskavo se odločimo,kadar je treba prikazati organe,ki jih je težko prikazati z drugimi slikovnimimetodami ali pa to sploh nimožno, denimo možgane.Indikacija za CT je tudi, ko drugemetode ne zagotovijo zanesljivih dokazovo bolezni, klinična slika pa kaže nabolezenski proces, ki bi ga bilo mordamožno ozdraviti z operacijo. Pogostotudi takrat, kadar so si podatki, zbranis pomočjo drugih preiskovalnih metod,nasprotujoči ali pa premalo zanesljivi zadober načrt in zanesljivo izvedbo operacijeali drugih oblik zdravljenja. Kermoramo pri CT bolnika presvetliti zrentgenskimi žarki z vseh strani, je dozasevanja, ki jo bolnik prejme, velika. Zatose za preiskavo zdravniki odločijo v primerih,ko je nujno potrebna (diagnosticiranjeraka, srčni infarkt, možganskakap, krvavitve, poškodbe organov) inbolniku omogoča boljše preživetje oziromabrez preiskave učinkovito zdravljenjeni mogoče.PET – energija žarkovV notranjost telesa lahko pogledamotudi z uporabo drugačnega sevanja. Pripozitronski emisijski tomografiji (PET -Positron Emission Tomography) v pacientavnesemo radioaktivni izvor, kratkoživiizotop elementov, ki sodelujejo vpresnovi (glukoza, ogljik, dušik, vodikitd.), ki razpadajo z beta pozitivnim razpadom.Radioaktivno jedro seva pozitron- antidelec elektrona. V reakciji zelektronom nastaneta dva visokoenergijskafotona - žarka gama. Energijo žarkovprestrežemo na posebnem sprejemniku.Pacienta preiščemo z vseh straniin iz meritev izračunamo porazdelitevradioaktivnega izvora - podobno kotpri CT. Končni rezultat je slika bolnikaali organa s prikazom kopičenja radiofarmaka,kar lahko odkrije bolezenskodogajanje.S PET lahko odkrijemo najzgodnejšespremembe v presnovi celic, kar je prviznak rakaste rašče. Mogoče je odkritimaligne tumorje, ki so veliki le nekaj milimetrovin katerih zdravljenje je navadnouspešno. Preiskava je pomembna tudiza prikaz razširjenosti rakaste bolezniali njene zgodnje ponovitve.Sevanje za zdravjePreiskovalne metode, ki uporabljajoionizirajoče sevanje, so zdravju škodljive,vendar so doze, ki jih prejmemo, razmeromanizke. Doza, ki jo prejmemo prislikanju zlomljene stegnenice, ustrezaenemu dnevu naravnega sevanja. Pri slikanjuzob ustreza trem dnem naravnegasevanja. Rentgenski pregled pljuč namprinese dozo, ki ustreza enemu tednunaravnega sevanja. Izjema je CT, kjerje izpostavljenost sevanju velika - desetmesecev do štiri leta naravnega sevanja.Vedeti pa moramo, da koristnost preiskavemočno presega škodljivost.Uporabljamo še dve metodi, pri katerihne potrebujemo ionizirajočega sevanja.Razen blagega nepomembnega pregrevanjasta zdravju povsem neškodljivi.Prva od njih je jedrska magnetna resonanca(NMR - Nuclear Magnetic Ressonanceali MRI - Magnetic ResonanceImaging). Atomska jedra se obnašajokot magnetna igla - magnetnica. Podobnokot se magnetna igla v magnetnempolju postavi v smer polja (v zemeljskemmagnetnem polju se postavi v smerisever-jug), se tudi atomi v zelo močnemmagnetnem polju uredijo. Pacient leže vodprtino, v kateri je močno magnetnopolje. Atomi v človeškem telesu se uredijo- kot bi se množica magnetnih igelpostavila vzporedno. Z ustrezno motnjolahko dosežemo neke vrste kroženje oziromavrtenje magnetnic. Hitrost vrtenjaje sorazmerna z močjo magnetnegapolja. Vsaka vrteča magnetnica inducirakomaj zaznavno električno napetost(podobno kot generator v elektrarni).Z občutljivimi instrumenti lahko izmerimoinducirano napetost. Iz pridobljenihpodatkov izračunamo, kakšna jeporazdelitev teh atomov po tkivu, računalnikpa napravi tridimenzinalni modelorgana. Lahko ga obračamo, razrežemo,povečamo in natančno pregledamo.Najbolj uporabljena metoda v kliničnipraksi je že nekaj let ultrazvok.Pri ultrazvočni preiskavi uporabljamozvok z visoko frekvenco. Z oddajnikomv obliki sonde pošiljamo v bolnikazvočno valovanje in prestrezamoodmeve. Iz časa zakasnitve odmeva sklepamona sestavo določenega dela telesaali organa. Novejši aparati z zmogljivejšimiračunalniki omogočajo prikazžive tridimenzionalne ultrazvočne slike.Poleg anatomije lahko tako zasledujemotudi funkcijo posameznega organa. Čese valovanje odbije na premikajoči oviri(krvni elementi), se frekvenca valovanjaspremeni - Doplerjev pojav. Na ta načinlahko merimo hitrost pretoka krvi skozižile. Enako tehnologijo uporabljajo tudipolicisti, ki merijo hitrost avtomobilov.Katero preiskavo torej izbrati?S katero kar najbolj učinkovito in čimmanj škodljivo pokukati v človekovotelo? Pogosto jih bomo potrebovali več:poleg enostavnega rentgena in ultrazvokazadnje čase vse bolj nepogrešljiviCT. Klasično rentgensko slikanjedobro loči med kostmi in mehkim tkivom,z jedrsko magnetno resonancopa dobro vidimo porazdelitev vode potelesu. Ultrazvok je zelo dober za preiskavemehkih tkiv. CT natančno ločimed tkivi, tudi mehkimi, in omogočadobro prostorsko ločljivost. Pri PETulahko opazujemo dinamiko procesov.Rezultati posameznih preiskav se medseboj dopolnjujejo in zlivajo v mozaičnosliko, ki nam pomaga razvozlati bolezenskostanje in daje odgovor, kako in s čimnajbolje zdraviti.prim. Janez Poles, dr. med.-internistRudar 9/2006 33