Oktober - Premogovnik Velenje

ZDRAVJEKAKO NEBOLEČE POGLEDATI VČLOVEŠKO TELO?Bolezen. Obisk pri zdravniku. Včasih za postavitev diagnoze in začetekzdravljenja zadostujeta le razgovor in klinični pregled. Vse pogostejepa so potrebne še dodatne laboratorijske in številne druge preiskave, kibodo zdravniku natančneje razkrile vzroke in stanje bolezni. Brez kukanjav človekovo telo danes, žal, ne gre. A kako to narediti neboleče?Novembra 1895 je Wilhem ConradRoentgen med preučevanjem katodnihžarkov odkril novo vrsto sevanja, ki jihje imenoval žarki X. Samo tri mesece poodkritju so v bolnišnici v ZDA že napraviliprvi klinični rentgenski posnetek.Skozi stoletje se je tehnologija izboljševalain klinično pridobivala na veljavi.Preiskava je zelo uporabna še danes,od najpreprostejšega slikanja kosti dozahtevne računalniške tomografije.Pri enostavnem rentgenskem slikanjurentgenski žarki potujejo od izvora (rentgenskacev) skozi organ in se prestrežejona rentgenskem filmu. Na mestuzadetka film počrnijo. Ker so tkiva različnogosta, različno prepuščajo rentgenskežarke, zato je počrnitev filma odvisnaod energije, ki jo žarki ob kontaktu sfilmom še imajo. Kadar potujejo skozipljuča, je film črn, ko pa gredo skozikost, je bel. Glede na različne odtenkebarve, od povsem bele do povsem črne,se na filmu zariše slika presvetljenegaorgana. Žal je slika le ploskovna v eniprojekciji in nam ne daje vtisa globine.Organ je treba zato poslikati najmanj zdveh strani, vendar je za natančno diagnostikotudi to pogosto premalo.Računalniški rez telesaPovsem drugačne možnosti nam dajeračunalniška tomografija (CT = angleškaokrajšava za computed tomography),kjer preiskovani del telesa slikamoz več strani. Rentgenska cev krožiokrog telesa, ki ležeče na mizi potujeskozi centralno odprtino v cevi. Hkratimerimo še prepustnost telesa za rentgenskežarke.Meritve in računalniško ustvarjena slikanam pokažejo, kakšna je notranjosttelesa. Slike so takšne, kot da bi človeškotelo narezali na tanke rezine insi jih ogledali (tomo = grška beseda za„rezina”, graphos = slika). Novejši CTaparati so računalniško zelo zmogljivi inv klinični uporabi omogočajo 64 rezov vsekundi. Ta tehnologija je posebej primernaza odkrivanje bolezenskih spremembv glavi, hrbtenici, skeletu, trebuhuin prsnem košu. Z njo je mogočeslediti dinamičnim spremembam in slikatitudi gibljive organe v funkciji. Lahkosi privoščimo prostorsko rekonstrukcijoin virtualno pregledovanje votlih organov.Na zaslonu lahko potujemo skoziorgan, kot da bi se vozili v helikopterju.Dogajanja v našem telesu tako niso večskrivnost.Natančnost aparature omogoča odkritjemajhnih, nekaj milimetrov velikih začetnihrakastih sprememb. Zgodnje odkritjehude bolezni vedno pomeni tudi večjomožnost popolne ozdravitve in boljšegapreživetja. V primerjavi s staro tehnologijo,ko v žili vidimo le odlitek kontrastnegasredstva, s katerim med slikanjemnapolnimo žilo, lahko sedaj vidimo tudižilno steno in dogajanja v njej. Pravočasnolahko rešimo problem grozečegastrdka, ki se bo vsak čas razpočil in zaprl32 Rudar 9/2006