KADROVSKO-SPLOŠNO PODROČJE – REHA timINVALIDNOST NE POMENINESPOSOBNOSTI ZA DELO<strong>Premogovnik</strong> <strong>Velenje</strong> je februarja letos prejel odločbo ministrstva zadelo, družino in socialne zadeve, s katero mu ni bila podeljena koncesijaza izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije, za katero se je vletu 2005 prijavil na razpis ministrstva. Vendar vsa vrata niso zaprta.V skladu s sklepom Sveta Zavoda zapokojninsko in invalidsko zavarovanjeSlovenije o kriterijih, merilih inpostopku za določanje višine sredstev zaprilagoditev prostorov in delovnih sredstevter usposabljanje za zaposlitev zadelovne invalide se je odprla možnostdelovanja rehabilitacijskega (REHA)tima <strong>Premogovnik</strong>a <strong>Velenje</strong> v sodelovanjuz Medobčinskim izobraževalnimcentrom pri zagotavljanju krajših verificiranihoblik usposabljanja. Sklep meddrugim določa, da lahko delodajalecuveljavlja sodelovanje Zavoda za pokojninskoin invalidsko zavarovanje Slovenijepri zagotavljanju sredstev za kritjestroškov programov usposabljanja v trajanjudo enega leta.Rehabilitacija v domačemdelovnem okoljuVodstvo <strong>Premogovnik</strong>a <strong>Velenje</strong> je 1.oktobra REHA tim ustanovilo in odločilo,da bo deloval za potrebe poslovnegasistema <strong>Premogovnik</strong> <strong>Velenje</strong> in nata način vzpostavil celostni model zaposlitvenerehabilitacije za zaposlene delovneinvalide.Tim pri izvajanju storitev zaposlitvenerehabilitacije deluje samostojno, istočasnopa pri soustvarjanju rešitev tesnosodeluje s Francem Novakom, vodjemkadrovsko-socialne službe v <strong>Premogovnik</strong>u<strong>Velenje</strong>, in Jankom Luknerjem,pomočnikom direktorja HTZ IP.Strokovni sodelavci tima so: iz <strong>Premogovnik</strong>a<strong>Velenje</strong> Dušan Zapušek, socialnidelavec, Milena Ahtik, psihologinja,in Jana Žolgar Pančić, delovna terapevtka,iz HTZ IP Saša Smonkar, Ilinka16 Rudar 9/2006Filipovič, sociologinji za področje izobrazbenopoklicnih dejavnikov in usposabljanja,iz Zdravstvenega doma <strong>Velenje</strong>pa dr. Majda Fludernik Bezlaj in dr.Ivana Ramšak Kolar, specialistki medicinedela, prometa in športa.Storitve, ki jih bo REHA tim najpogostejeizvajal, so:- usposabljanje na konkretnem delovnemmestu v običajnem delovnemokolju oziroma izbranem poklicu,- spremljanje in strokovna pomoč priusposabljanju in izobraževanju,- pomoč pri iskanju ustreznega dela oziromazaposlitve,- analiza konkretnega delovnega mestain delovnega okolja invalida,- izdelava načrta prilagoditve delovnegamesta in delovnega okolja invalida,- izdelava načrta potrebne opreme insredstev za delo,- spremljanje invalida na delovnemmestu po zaposlitvi.Vsebinski sklopi delovanja REHA timapa so:- utemeljitev vloge za dodatno usposabljanjedelovnega invalida s pripravljenimporočilom tima o izidu ocenjevanjain zaključno oceno,- obravnavanje delavcev, ki so na medicinskirehabilitaciji več kot šest mesecev,- obravnavanje delavcev, ki so na dolgotrajnibolniški ali pa se ta pogostoponavlja,- obravnavanje delovnih invalidov obtrajnih premestitvah na drugo novoustrezno delovno mesto zaradi ukinitvedosedanjega ustreznega dela,Dušan Zapušek, univ. dipl. socialnidelavec, poudarja najpomembnejšipogoj za spremembo ravnanjna področju zaposlovanja invalidov,to je prepoznavanje potreb in sposobnostiinvalidov.- obravnavanje delovnih invalidov,za katere je predlagano prenehanjepogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnihrazlogov pred tem, ko bi bili obravnavnina Komisiji za ugotovitev podlageza odpoved pogodbe o zaposlitvi.Najboljše varovalo pred socialnoizključenostjo je zaposlitevinvalida.Kot je povedal Dušan Zapušek, se v<strong>Premogovnik</strong>u <strong>Velenje</strong> in v rehabilitacijskemtimu predvsem zavedajo, da
KADROVSKO-SPLOŠNO PODROČJE – REHA timV HTZ IP nenehno iščejo primerna delovna mesta za produktivno zaposlovanje invalidov.invalidnost sama po sebi še ne pomeninesposobnosti sodelavca za delo. »Z ustanovitvijorehabilitacijskega tima želimoprispevati k celostnemu razvoju potencialovnaših delavcev, ki so udeleženciinvalidskih postopkov ali so v položaju,ko morajo spremeniti ustrezno zaposlitevoziroma ta zanje kot invalide ni navoljo. Pomembno za delovanje rehabilitacijskegatima je, da ne govorimo samoo problemu, ampak ga razčlenimo tako,da v njem vidimo rešitev, da rehabilitacijskitim skupaj z uporabnikom storitvein menedžmentom soustvarja rešitve inda obravnavo gradi na perspektivi moči,to je na tistem, kar invalid zmore.Delavci poslovnega sistema, ki so potencialniuporabniki storitev rehabilitacijskegatima, bodo imeli te storitve navoljo v svojem delovnem okolju. Prepričanismo, da v slovenskem prostoru najboljstrokovno poznamo osebnostni profilrudarja, invalidsko varstvo zaposlenihv <strong>Premogovnik</strong>u <strong>Velenje</strong> pa imamo žesedaj zgledno razvito,« poudarja Zapušekin navaja še nekaj osnovnih ugotovitev,ki so tudi izzivi za delovanje REHAtima.»Za spodbujanje enakopravnega zaposlovanjainvalidov je nujno treba povečatizaposljivost invalidov, torej razvijatidejavnosti, ki pospešujejo pridobivanjespretnosti in znanja invalidov.Pomembno je povečati razumevanjedružbe o pravicah, potrebah in zmožnostihinvalidov ter med cilje vključitipospeševanje boljšega razumevanja socialneizključenosti.Najpomembnejši pogoj za sprememboravnanj na področju zaposlovanja invalidovje prepoznavanje potreb in sposobnostiinvalidov. Poleg tistega, kar invalidipotrebujejo za enakopravno vključevanjev delo in življenje, je pomembno predvsemto, kar lahko invalidi s svojimdelom ponudijo sebi, svoji družini in širšemudružbenemu okolju.Sposobnost in volja invalidov moratadoločati njihovo neodvisno življenje teraktivno in produktivno vlogo v družbi.Za večjo gospodarsko uspešnost družbepostaja vse bolj pomembno, da v njejvlada večja socialna povezanost in jemanj socialne izključenosti.Pri aktivnostih socialnega vključevanjasta pomembna dejavnika politika socialnezaščite in zagotovitev minimalnegadohodka. Aktivna socialna država razvijasisteme socialne zaščite, ki spodbujajodostop do zaposlitve in na ta načinpredstavljajo vključenost kot vrednoto.Trendi sedanjega časa so podaljševanjedelovne dobe, to velja tudi za invalide.Aktivne pravice, med katere spada zaposlitvenarehabilitacija, so pred pasivnimipravicami. Država s svojimi ukrepivzpodbuja prekvalifikacijo invalidov terdaje prednost zaposlovanju invalidov.Invalidi vse bolj potrebujejo psiho-socialnopomoč, da postanejo rehabilitiranitudi na področju sprejetja invalidnosti.Pomembno je iskanje novih izzivovin možnosti z oblikami usposabljanjain izobraževanja. Pri tem država s svojimiukrepi vzpodbuja tudi krajše oblikeusposabljanja,« je sklenil Dušan Zapušek.Diana JanežičRudar 9/2006 17