POVEZANE DRUŽBE – RGPnja plasti armaturne mreže Q189 na trenutni etaži, pritrditevarmaturne mreže ter povezava z armaturno mrežo v predhodnietaži. Šele temu so sledili nanos brizganega cementnegabetona, vgradnja armaturne mreže ter vgradnja sider SN,debelin 28 in 32 mm in po potrebi IBO sidra, dolžin med 6in 8 m na predhodni etaži. Cikel se je nato ponovil v istemzaporedju.V odvisnosti od geomehanskih lastnosti hribine je bilo uporabljenihveč različnih tipov primarne podgradnje, in sicerpodgradnja TIP I, katere podporne elemente so tvorili brizgancementni beton MB 30, debeline 15 cm, enojna armaturnamreža Q189 in SN sidra, dolžine 6 m in nosilnosti 250 kN.Veliko je bilo uporabljene podgradnje TIP II, katere podpornielementi tvorijo brizgan cementni beton MB 30, debeline 20cm, dvojna armaturna mreža Q189 in SN sidra, dolžine 7 min nosilnosti 250 kN. V končnih globinah jaška je bila uporabljenapodgradnja TIP III, podporne elemente katere tvorijozopet brizgan cementni beton MB 30, debeline 25 cm, dvojnaarmaturna mreža Q189 in SN sidra, dolžine 8 m in nosilnosti250 kN.Pogled v vtočno-iztočni jašek• Gradnja v prelomnih conah, zdrsi klinov ter lokalnenestabilnostiV času izdelave se je pojavljalo več manjših zruškov v velikostinekaj m 3 , ki pa so bili uspešno sanirani. Zruški so bili dodatnoutrjeni, izkop pa smo tudi stalno geološko spremljali, ter stem pravočasno napovedovali možne zdrse in nestabilnosti.Pri sanaciji zruškov so se dosti uporabljala IBO sidra.• Odvodnjevanje med izkopomZaradi bližine reke Soče je obstajala velika bojazen povečanihdotokov vode v strojnični jašek, vendar pa so plasti apnenihbreč, peščenjakov ter fliša s svojim naklonom omogočilezmerne dotoke vode v jašek iz reke Soče. Večji dotok vode jebil po geoloških plasteh s pobočja na južni strani jaška. Količinadotoka vode v jašek je tako nihala med 6-9 l/s, ki pa jebila z ustrezno črpalko odstranjena iz jaška.• Geotehnične meritveGeotehnične meritve smo opravljali za opazovanje in merjenjedeformacij, posedkov in spremenljivih obremenitev v podpornihelementih in v okoliški hribini strojničnega jaška. Pritem so bile izvedene meritve 3d pomikov ostenja jaška, vgrajenaso bila konvergenčna sidra, prizme ali odbojne tarče terOsnovni podatkiQ i– instalirani pretok 40 m 3 /sQ č– črpalni pretok 26 - 32.7 m 3 /sH bruto max.– maksimalni bruto padec521 m n.m.H bruto min– minimalni bruto padec491 m n.m.∆H t– hidravlične izgube v sistemu v turbinskem režimu 12.2 m∆H č– hidravlične izgube v sistemu v črpalnem režimu 5.2 - 8.2 mH neto sr.– srednji neto padec (tur. režim)494 mP iinštalirana moč na pragu ČHE178 MWP č(sr)– moč črpanja na pragu ČHE175 MWE lp.– letna proizvodnja el. energije426.36 GWhE lč.– potrebna letna energija za črpanje553 GWhN (Elp/Elč)– izkoristek elektrarne 0.77Koristni volumen akumulacije zgornjega bazena 2.17 milj. m 3ekstenzometri. Pogostost meritev oziroma odčitavanja je zadoločeno mersko področje potekalo v določenih časovnih presledkih.Meritve potekajo zvezno do vgradnje notranje obloge,nato z njimi prenehamo.• Kontrola plinovV okviru izkopa in primarne podgradnje jaška so bile zahtevanenaslednje meritve:- onesnaženja zraka (plini, prah),- klimatskih razmer (temperatura, hitrost in barometrskitrak),- enkrat tedensko preizkušanje delovanja ventilatorjev in napajanjaz električno energijo,- koncentracije ogljikovega monoksida v izpušnih plinih (CO)v začetku vsake izmene.Prisotnosti metana niso zaznali. Pline so merili v skladu zveljavnimi predpisi.• Prezračevanje med izkopnimi deliPrezračevanje je bilo kompresijsko, kar je omogočilo uporabofleksibilnih zračnih cevi. Ventilator je bil postavljen na platojuna koti 112.5 m.n.m. V jašek je bila do delovišča nameščenazračilna cev, ki se je skladno z napredovanjem izkopa podaljševala.Vsekakor so bile v vsaki izmeni ročne meritve plinov,pretoka zraka, predorske klime, vizualni pregledi zračilnegapostroja, podatki so bili javljeni odgovornim osebam in vodeniv zračilnih knjigah, ob pojavih nevarnih plinov so ukrepali.Zapisati je treba še, da so bila vsa izkopna dela in izdelava primarnepodgradnje v strojničnem jašku opravljena v skladu spredpisi ter rudarsko in gradbeno zakonodajo.Izgradnja vtočno-iztočnega jaškaV neposredni bližini strojničnega jaška so vzporedno s strojničnimjaškom izdelovali tudi vtočno-iztočni jašek, ki je žeizkopan in podprt s primarno podgradnjo. Vtočno-iztočnijašek poteka iz strojničnega jaška do iztočnega objekta, ki bošele izgrajen. Jašek predstavlja horizontalni turbinski sifon vrahlem nagibu navzgor v dolžini 19 m, sledi prehod z radijem12 m v vertikalni iztočni jašek notranjega premera 5 m in dolžinecca. 35 m.22 Rudar 9/2006
POVEZANE DRUŽBE – RGPPogled na gradbišče z ustjem strojničnega jaškaSvetli profil vtočno-iztočnega jaška je okrogel, s polmerom 2,5m, karakteristični prečni prerez znaša 12.6 m 2 . Izkop in primarnapodgradnja sta potekala po enaki tehnologiji kot pripredhodno izdelanem strojničnem jašku. Zaradi obsega delso bili pri izkopu uporabljeni stroji manjših gabaritov. Detajlvtočno-iztočnega jaška je viden na sliki 4.Pred izvedbo sta še tlačni tunel in dovodni tunelVsekakor bosta letošnji jesen in zima zelo zanimivi glede tehnologijeizkopa in podgradnje teh dveh geotehničnih objektov,ki sta pred začetkom izgradnje.Tlačni tunel predstavlja 53° vpadnika za potrebe ČHA Avče.Ta vpadnik bo služil vgradnji cevovoda med strojnico elektrarnein akumulacijskim bazenom. Vpadnik bo dolžine 125m, profil izkopa bo širine 4,2 m, višine 4,1 m, preseka 14,7m 2 . Primarna podgradnja bo zajemala sidra, gradbeno mrežo,TH loke in brizgani beton.Izgradnja vpadnika bo potekala v odsekih, dolžine 1 m. Izkopbo potekal z izdelavo minskih vrtin in z miniranjem. Pri tembo zaradi bližine ceste in železniške proge omejena količinarazstreliva na en časovni interval.V zelo slabih hribinah bodo z miniranjem samo rahljali hribino,tako da jo bo možno kopati in nakladati z bagrom.Nakladanje izkopnine v transportno posodo bo z bagrom aliročno. Izvoz izkopnine bo potekal s transportno posodo, ki botransportirana s pomočjo vitla po enotirni viseči progi.Dovodni tunel bo predstavljal skoraj horizontalni tunel od5.0 do 5.5 m širokega dela podkvaste oblike in dolžine 724 m.Po betonski notranji oblogi bo dovodni tunel krožnega presekaz notranjim premerom 3.9 m. Karakteristični prerez bo znašal10.17 m 2 . Dovodni tunel bo povezoval zgornji vtok, lociranna zgornjem bazenu na gorvodni strani in plato zaporničnekomore na dolvodni strani.Načrtovana je podzemna izvedba z največjim prekrivanjemzemljine okrog 80 m. Dovodni tunel bo izkopan pretežno zminiranjem in vrtanjem od platoja zapornične odprtine protizgornjemu bazenu. Podporni elementi bodo brizgan betonMB30, armaturna mreža Q189, različna sidra (SN sidra, IBOsidra...) in jekleni loki, tipa TH profila.Izkop dovodnega tunela bo potekal v polnem profilu, strojnos tunelskim mini bagrom v mehkejši hribini in z razstreljevanjemv trdi hribini. Vrtanje minskih vrtin v tunelu bo potekaloz vrtalno garnituro AC, pri čemer bo uporabljena le enalafeta. Izkop bo potekal v korakih od 1.0 do 3.0 m, v odvisnostiod vrste hribine skladno s predvidenimi hribinskimi kategorijami.Namesto zaključkaVsekakor je izvajanje nadzora pri izdelavi takšnih geotehničnihobjektov z inženirskega vidika izredno zanimivo, odgovornoin včasih tudi poučno, saj se jaški takšnih dimenzij inrazsežnosti v rudarstvu že nekaj časa ne izvajajo, da o tunelihniti ne govorimo.Poleg tega sta zelo zanimiva tudi sodelovanje in izmenjavamnenj z glavnima projektantoma, ki prihajata iz Italije in Švice.Obvladovanje tehničnih problemov, ki jih narekuje izgradnjatakšnih objektov, je tukaj ključnega pomena. Pomembno je šeširjenje znanja in izkušenj, ne glede na to, ali se izvajajo podzemniobjekti po rudarski ali gradbeni zakonodaji, v Slovenijiali v tujini.Marko Ranzinger, univ. dipl. inž. rud.,odgovorni vodja projektaRudar 9/2006 23