Oktober - Premogovnik Velenje

DOGODKI – DIT-ovo redno predavanjePROIZVODNJA ENERGIJETEŽKO SLEDI POTREBAMDruštvo inženirjev in tehnikov je 5. oktobra za svoje redno mesečnopredavanje izbralo temo Vloga regulatorja v procesu odpiranja trga inna področju oskrbe z zemeljskim plinom.Delovanje Javne agencije Republike Slovenije za energijo inrazmere na domačem in svetovnem trgu z zemeljskim plinomje predstavil Aleksander Trupej.Javna agencija Republike Slovenije za energijo opravlja regulatorne,razvojne in strokovne naloge na energetskem področjuz namenom, da zagotovi pregledno in nepristransko delovanjeenergetskih trgov v interesu vseh udeležencev.Deluje samostojno, skladno z nacionalnimi razvojnimi strategijamiin neodvisno od udeležencev energetskih trgov. Njenatemeljna področja delovanja so regulacija cen, reševanje sporov,podeljevanje licenc ter nadzor trga.Najbolj zanimiv del predavanja je bila predstavitev oskrbe Slovenijez zemeljskim plinom in razmere na svetovnem tržišču stem energentom.Tudi z zemeljskim plinom ni nič drugače kot z drugimi energenti.Svetovna ekonomija, ekološke zahteve in rast industrijskeproizvodnje povečujejo potrebe po električni in vseh drugihoblikah energije ter energentih.Nekaterih je na svetu še dovolj, toda njihova nahajališča so vvedno bolj nedostopnih krajih, njihovo pridobivanje tehnološkovedno bolj zahtevno, problem pa je tudi v zagotavljanjutako velikih količin za tako veliko porabnikov.Do leta 2030 naj bi se delež zemeljskega plina v strukturi primarnihenergentov povečal za 26 odstotkov, poraba pa naj bise od leta 2002 do 2030 skoraj podvojila. Evropa ima dodatniproblem. Pridobivanje zemeljskega plina v njej upada, zato bomorala več vlagati v investicijske projekte za oskrbo z zemeljskimplinom in povečati uvoz. Leta 2020 naj bi delež uvozadosegel že tri četrtine celotne potrebe po zemeljskem plinu.Evropa plin uvaža iz Rusije, Alžirije in Srednjega vzhoda. Največjerezerve zemeljskega plina na svetu ima Srednji vzhod (71trilijonov), nato Rusija, Severna Amerika, Afrika (Alžirija) inDaljnji vzhod.Slovenija se z ruskim zemeljskim plinom napaja iz velikih podzemnihskladišč na severu Avstrije. Glavne postaje v Slovenijiso Ceršak v severni Sloveniji, Kidričevo, od koder gre plin naHrvaško, za katero je to edini vir zemeljskega plina, ter v NoviGorici. Celotno plinsko omrežje je dolgo 957 km.Slovenija ima 17 sistemskih distributerjev zemeljskega plina,ki jim občine podelijo koncesije. Operater glavne veje pa jeGeoplin plinovodi. 57 odstotkov zemeljskega plina kupi Slovenijav Rusiji, drugi dobavitelji so Alžirija, Avstrija in Italija.Lani je dobrih 111.000 slovenskih porabnikov porabilo 1,1milijarde m3 zemeljskega plina. Letos se še delijo na upravičnein tarifne (gospodinjstva) odjemalce, od leta 2007, z odprtjemenergetskega trga, pa bo vsakdo lahko izbiral svojega dobaviteljazemeljskega plina.Diana JanežičZemljevid slovenskega prenosnega omrežja za zemeljski plinRudar 9/2006 27