Z DELOM SE VSE DOSEŽELeto 2009 je bilo za jamskereševalce uspešnoV <strong>Premogovnik</strong>u <strong>Velenje</strong> je varnost pri delu eden od najpomembnejših strateških ciljev podjetja, vkaterem imamo dobro organizirano Reševalno službo, organizacijsko razdeljeno na Jamsko reševalnočeto in Jamsko reševalno postajo. Jamska reševalna četa se je na svoji zadnji reševalni vajizbrala v soboto, 19. decembra 2009.Na vaji so priznanja za dolgoletno delo v četi med drugim prejeli Marjan Velunšek, Janko Jurko, Hašim Murić, AleksanderPodpečan, Dušan Reberčnik in Milan Plohl (od leve). Za delo sta se jima zahvalila dr. Milan Medved (skrajno levo) in mag.Marjan Kolenc (skrajno desno).Za vajo je vodstvo reševanja postavilodve nalogi: prva je izhajala iz povečanihkoncentracij plina na odkopu -50B v jami Pesje in je zahtevala reševanjedveh poškodovanih rudarjev,druga pa iz samodejne ustavitveventilatorske postaje Šoštanj, kar jepovzročilo zaplinitev dobršnega delajame.Umik zaposlenihPrvi del vaje je vodil mag. BogdanMakovšek, vodja Službe VPD. Kot jepovedal, je do prvega dogodka prišlonekaj pred 5. uro. Najprej je dežurni<strong>Premogovnik</strong>a vodil umik zaposlenih,nato pa je sklical tiste jamske reševalce,ki so bili člani tretje delovneizmene moštev v jami.Mag. Makovšek je razložil potek vaje:»Kmalu smo ugotovili, da pogrešamodva sodelavca. Formirali smo jamskiekipi; eno z reševalci iz južnega krila,drugo pa z reševalci iz jame Pesje. Obugotovitvi, da je ogroženo območjeveliko in ga omenjeni ekipi ne bostamogli obvladati, smo ob 5.04 sklicalicelotno Jamsko reševalno četo.Oblikovali smo še dve reševalniekipi, ki sta imeli nalogo pregledatipodročje in pri tem nista naletelina posebnosti. Prvi dve ekipi, kista iskali ponesrečenca, sta ju tudinašli. Matjaža Podvratnika so našliv povratni progi odkopa -50 B. Imelje poškodovano hrbtenico, ustreznoso ga oskrbeli in prenesli v reševalnobazo in na površino.Mateja Pačnika pa so našli na odkopuv bližini pojava povečanih koncentracij.Imel je zaprt zlom stegnenicein tudi njega so ustrezno oskrbeli intransportirali na površino. Ta del vajeje bil zaključen ob 7. uri.«Ustavitev ventilatorjaDrugi del vaje je vodil Vinko Kotnik,vodja Proizvodnje. Vajo so zasnovalitako, da so ustavili ventilatorskopostajo Šoštanj, nato pa spremljalikoncentracije plinov in smeri zraka.6
Z DELOM SE VSE DOSEŽEOsem tričlanskih reševalnih ekip jev jami spremljalo dogajanje, merilozračilne parametre ter primerjalo podatkeiz simulacij takšnega dogodka zdejanskim stanjem.Vinko Kotnik: »Ob izklopu ventilatorjav Šoštanju je celotno zračenjejame prevzela ventilatorska postajaPesje. Z zaustavitvijo ventilatorja stase zaplinila celotno južno krilo in G-področje jame Preloge. Spremenile sose smeri zraka, in sicer dokaj v skladus tem, kar smo predvideli v simulacijahtakšnega dogodka.To je bila zelo zahtevna situacija, dokatere lahko pride kadarkoli in seje tudi že zgodila, zato so podatki,pridobljeni v tokratni vaji, izrednegapomena.«Oto Gradišnik (tretji z leve) znova med člani Rudarskega okteta; med pevce jestopil tudi predsednik Rudarskega okteta mag. Marjan Kolenc.Vzorniki sodelavcemV analizi vaje takoj po njej je biloocenjeno, da je bila predvsem drugapredpostavka vaje zelo dobra, pravtako so kot dobro ocenili ukrepanjevseh reševalnih ekip in oskrbo ponesrečenihrudarjev.Zbrane reševalce je ob koncu vajein koncu leta nagovoril direktor dr.Milan Medved. Ocenil je leto 2009,predvsem z vidika manjših potrebpo premogu, nato pa spregovoril opomenu Jamske reševalne čete invarstva pri delu.»Za varno delo lahko največ storimosami, upoštevamo predpise in normeo varstvu pri delu, delamo previdnoin predvidimo možne nevarnosti.Ocenjujemo, da bomo v letu 2009 zabeležilimanj nezgod kot v letu 2008.V letu 2010 bomo v Jamsko reševalnočeto sprejeli nove člane, saj se jez zmanjševanjem števila zaposlenihmočno zmanjšalo tudi število reševalcev.Želim, da lik jamskega reševalca v<strong>Premogovnik</strong>u <strong>Velenje</strong> še naprej ostanevzor drugim zaposlenim v jami,«je med drugim dejal dr. Medved inse prisotnim zahvalil za trud, ki so gavložili v delo v Jamski reševalni četi,in v svoje vsakdanje delo ter njim inpodjetju zaželel čim manj nezgodnihdogodkov v letu 2010.Zbrane je nagovoril tudi glavnitehnični vodja proizvodnje in vodjaJamske reševalne čete mag. MarjanKolenc. Povzel je podatke o odkopupremoga, izdelanih jamskih progahin prostorih ter drugih glavnih delihv jami v letu 2009, nato pa spregovorilo izrednih dogodkih.»V tem pogledu je bilo leto ugodno.Kljub temu da ni potencialnenevarnosti, s katero se v letu 2009 vjami nismo srečali, nobena od njih nipustila večjih posledic.Jamska reševalna četa šteje 102 člana,od tega je 74 aktivnih reševalcev,kar je na spodnji meji zadovoljivegaštevila. Zato bomo v letu 2010 izvedlitečaj za nove reševalce in jih natopostopno vključevali v četo.JRČ so v letu 2009 zaznamovali trijepomembni dogodki. Prešli smo nadrugačno organizacijo reševalnih vaj– odslej so ob sredah in krajši čas kotprejšnje sobotne vaje.Zelo uspešno smo v oktobru izvedliskupno reševalno vajo reševalcev slovenskihpremogovnikov in rudnikovter vanjo vključili tudi gasilske enote.V reševalni postaji se je zamenjaladelovna ekipa – odšli so starejši, izkušenisodelavci, naloge pa so prevzelimlajši, za katere sem prepričan, dabodo prav tako dobro skrbeli za takšnostanje v postaji, da bodo reševalcikot doslej lahko vsak trenutek vzeliv roke reševalni aparat z zaupanjem vnjegovo delovanje.«30 let Rudarskega oktetaZaključna reševalna vaja 19. decembra2009 se je sklenila podobno, kotse je zaključna reševalna vaja 27.decembra 1979. Takrat, pred tridesetimileti, je zbranim reševalcemzapelo osem sodelavcev, ki so sikasneje nadeli ime Rudarski oktet.To so bili Franc Bahčič, Jože Ovnik,Oto Gradišnik, Ferdo Chromy, FrancMartinšek, Jože Oberč, Tone Šporin,Tone Gorogranc ter pevovodja LudvikGlavnik.V spomin na ta dogodek so bilisedanji pevci Rudarskega okteta povabljenitudi na reševalno vajo v letu2009. Pridružil se jim je ustanoviteljRudarskega okteta Oto Gradišnik.Dr. Milan Medved se mu je v imenu<strong>Premogovnik</strong>a <strong>Velenje</strong> zahvalil zadolgoletno organizacijsko vodenjeokteta, prepevanje v njem in mu ob30-letnici okteta izročil spominskodarilo.Oto Gradišnik, ki je že 20 let upokojen,je ob zahvali za pozornost indarilo obudil spomine na svoje 28-letnoprepevanje v oktetu in 20-letnočlanstvo v reševalni četi.Svoje delovanje v četi pa je ob lanskivaji sklenilo tudi 11 njenih članov. 20let je bil član Milan Plohl, 19 let DušanReberčnik, 17 let Hašim Murić,po 16 let Bogdan Železnik, MarjanVelunšek, Bogdan Pešak, Bernard Rogelšekin Janko Jurko, 14 let AleksanderPodpečan, 12 let Srečko Pritržnikin 10 let Edvard Mežnar.Diana Janežič7