– 7. maj 2009 INTERVJU/lokalna scena11Pred dvajsetimi leti možnosti določanja PSA-jav krvi ni bilo in so raka prostate pri bolnikihodkrivali že v poznejši in neozdravljivi fazi.PSA je zato pomembno odkritje, ki je dalomožnost zgodnjega odkrivanja raka prostate,ko je bolezen še v začetni in ozdravljivi obliki.Bolniki opravijo tudi meritve pretokaurina in analizo urina, potemlahko opravimo še ultrazvočni pregled,pri katerem pogledamo ledvice,sečni mehur in prostato. Prinekaterih bolnikih opravimo še cistoskopijo,to je endoskopska preiskavaspodnjih sečil, in urodinamskopreiskavo, s katero merimopretok urina v odvisnosti od pritiskov.Na ta način razčistimo dvomljiveprimere, ali gre v sečilih zazaporo, ali moteno delovanje sečnegamehurja, ali za oboje. Opravimotudi laboratorijske preiskave,predvsem nas zanima prostatičnispecifični antigen, na osnovi kateregalahko postavimo sum o rakuprostate, in druge teste za ocenoledvične funkcije.- Katere so najpogostejše bolezni,ki jih odkrijete v vašiambulanti?Najpogostejša bolezen je benignopovečanje prostate, ki že zelozgodaj začne povzročati težave, sajmoti pretok urina. Urin teče skoziprostatični del sečnice in s tem, kose prostata povečuje, povzroča odtočnemotnje. Druge težave so povezanez zožitvijo sečnice, ki je največkratposledica prebolelih okužb,lahko pa nastane tudi pri moških,ki so imeli dlje časa vstavljen urinskikateter, ali po diagnostičnih inoperativnih posegih v spodnjih sečilih.Druga skupina bolezni zajemasečni mehur. Zapora na izhoduiz sečnega mehurja je zelo redka,pri sladkornih bolnikih in nevrološkihbolnikih opažamo neučinkovitoali slabo krčenje mehurja, težavepa imajo tudi bolniki s kamni ali tumorjemv sečnem mehurju.Po pogostnosti je takoj za benignimpovečanjem prostate rakprostate. Ta najpogosteje nastanena robu žleze in zato v začetku nepovzroča nobenih težav. Prav zatoso pomembni preventivni pregledi,pri katerih lahko v prostatiotipamo rakavo tkivo. V zgodnjihoblikah se rakavo tkivo na otip nerazlikuje od zdravega tkiva. Sumraka prostate v tem primeru postavimona podlagi povišane vrednostiprostatičnega specifičnega antigena(PSA) in bolezen potrdimo zdiagnostično punkcijo. Pomembnoje vedeti, da povišana vsebnostPSA-ja ni vedno posledica rakavegaobolenja prostate.Pri zgodnjem odkrivanju rakaprostate smo dosegli pomembenpremik. Pred dvajsetimi leti možnostidoločanja PSA-ja v krvi nibilo in so bolezen pri bolnikih odkrivališele v poznejši in neozdravljivifazi. PSA je zato pomembnoodkritje, ki je dalo možnost zgodnjegaodkrivanja raka prostate,ko je bolezen še v začetni in ozdravljiviobliki.- Preventivni pregledi so torejzelo pomembni za hitroin pravočasno odkrivanjeraka prostate. Ali jih opravljatetudi v vaši ambulanti?V sodelovanju z bolnišnico insponzorji smo lani prvič preventivnepreglede organizirali tudi v našiambulanti. Preventivni pregled zajemavse tisto, kar opravimo ob obiskubolnika v naši ambulanti z napotnico.Lani je bil odziv zelo velikin zanimanja več kot prostih mest.Letos bomo te preglede ponovili,na pregled pa bi želeli povabiti moške,ki že imajo težave. Tokrat bomoopravili petdeset pregledov.- Benigno povečanje prostateje torej najpogostejša bolezen,ki povzroča težave zmokrenjem pri moških. Kajlahko poveste o njej?Prostata ali obsečnica je moškaspolna žleza, ki leži pod sečnimmehurjem. Po štiridesetem letustarosti se žleza začne povečevatiin moti pretok urina, povzroča palahko tudi bolezenske spremembena sečnem mehurju in ledvicah.Posledica bolezni so različni<strong>si</strong>mptomi spodnjih sečil (slab curek,nočno mokrenje, težave z zadrževanjemurina), redkeje pa imajobolniki resnejše težave (zaporaurina, okužbe, krvavitve, kamni vsečnem mehurju in ledvična odpoved).Vzroki za benigno povečanjeprostate so <strong>si</strong>cer znani, vendar boleznine moremo preprečiti. Rastprostate lahko dokaj uspešno zaviramoz zdravili, preventivnih ravnanjv smislu bolj zdravega načinaživljenja in dejavnikov tveganjapa ne poznamo. Vsekakor pa zdravnačin življenja z veliko gibanja tudiob tej bolezni ugodno vpliva na lajšanjetežav.Najpogostejši znanilci bolezniso pogostejše uriniranje, nočnouriniranje, slab curek urina, prekinjanjecurka, vča<strong>si</strong>h pa tudi problemz zadrževanjem urina. Vsete težave pa niso nujno posledicaobolenja prostate. Povezane so lahkotudi z obolenji sečnega mehurjaali <strong>si</strong>stemskimi obolenji, kot sosladkorna bolezen, bolezni živčevjain drugo.- Ali po številu bolnikov z benignopovečano prostato <strong>Pomurje</strong>odstopa od slovenskegapovprečja?Natančnih podatkov o tem nimam,po lastnem opažanju pa poštevilu obolelih v regiji ne odstopamood slovenskega povprečja.- Kadar imamo zdravstvenetežave, se najprej ogla<strong>si</strong>mopri osebnem zdravniku.Kakšno pomoč pri težavahz mokrenjem nam lahko ponudi?Različno, nekateri naredijo več,drugi manj, vsekakor pa bi nambolniki, ki bi k nam prišli z opravljenodiagnostiko, ki je možna naprimarni ravni, morda z izpolnjenimvprašalnikom in kakšnim izvidom,olajšali nadaljnje delo, s tempa tudi prispevali k skrajševanjučakalne dobe.- Kako se je v zadnjih letihspremenil način zdravljenja?Pred dvajsetimi leti za zdravljenjebenignega povečanja prostateni bilo na voljo nobenega zdravila,ampak smo lahko opravljali le kirurškeposege. Potem so prišla nadan zdravila, ki zavirajo rast prostate,in za njimi še zdravila, ki delujejona gladko mišičje v prostatiin na vrat sečnega mehurja, da olajšajo<strong>si</strong>mptome. Do številnih novihmožnosti zdravljenja pa je prišlotudi pri raku prostate.V naši ambulanti in na oddelkulahko uporabljamo vsa zdravila, kiso na voljo v Sloveniji, le zdravljenjes kemoterapevtiki in obsevanjemje za bolnike iz vse Slovenijemožno samo v Ljubljani. Lahko rečemo,da imamo na voljo sodobnazdravila in zdravimo na sodobennačin.Majda HorvatNoč na Bodonskem breguZemlja je naš rajSvetle noči motijo človeka in naravo – Goričko, prva večja temna lisa?Nekrologprimarij dr. sci. Jože Bedernjak, dr. med. spec. infektologPrimarij Jože Bedernjak seje rodil v Mali Polani 9. septembra1935. Po pripovedovanjunjegovih sošolcev inznancev se je v šolskih in dijaškihletih odlikoval kot radoveden,priden in nadarjenotrok. Odločil se je postatizdravnik, na Medicinski fakultetiv Ljubljani je diplomiral1961. leta. Prvih petlet svojega zdravniškega delaje bil splošni zdravnik v nekdanji obsežnilendavski občini. Že takrat se je odlikovalkot človek, ki <strong>si</strong> je ob obveznostih zdravnikaželel sooblikovati in organizirati zdravstvo,zato je bil v tem obdobju hkrati direktorZdravstvenega doma Lendava.Z začetkom leta 1967 se je zaposlil nainfekcijskem oddelku v Splošni BolnišniciMurska Sobota in po štirih letih specializacijepostal specialist infektolog. Dve letikasneje je prevzel predstojništvo oddelkain ga vodil 26 let vse do upokojitve. Vseobdobje predstojništva je vztrajno in doslednogradil in organiziral infekcijski oddelekter pri tem sledil slovenskim in svetovnimstrokovnim smernicam.V obdobju od 1973 do 1981 je dodatnoprevzel v bolnišnici različne vodstvenedolžnosti. Bil je vršilec dolžnosti direktorja,strokovni pomočnik direktorja in v obdobjuod 1975 do 1979 direktor SB MurskaSobota. Bil je eden izmed pionirjev razvojazdravstva Pomurja v drugi polovici prejšnjegastoletja, ko so se v bolnišnici oblikovalirazlični oddelki in specialnosti. KotNa Bodonskem bregu sta Evangeličanska cerkvena občina in Krajinski park Gorički skupajopozorila na preveliko svetlobno onesnaženost neba. Fotografiji: Timi GombocEvangeličanska cerkvenaobčina Bodonci in Krajinskipark Goričko sta z namenom,da opozorita nasvetlobno onesnaženost našeganeba, skupaj pripravilavečerni dogodek Noč na Bodonskembregu. Zbralo se jeokoli osemdeset udeležencev,ki so najprej prisluhniliaktualni problematiki svetlobneonesnaženosti nebain večer sklenili z opazovanjemvesolja.Zbrani so najprej prisluhnilidomačemu duhovniku SimonuSeverju, ki jih je pozval, naj razmislijo,kaj bi lahko tudi samistorili, da bi zmanjšali onesnaženostv lastnih gospodinjstvih.Končal je z mislijo, da živimo naZemlji, ki je naš raj, zato smo jodolžni varovati, da jo bomo čimbolj nedotaknjeno zapustili svojimzanamcem. Dr. BranislavaBelovič, Zavod za zdravstvenovarstvo Murska Sobota, paje predstavila izsledke raziskav,kako svetle noči, ki jih povzročasvetlobna onesnaženost, motijočloveka in vplivajo na njegovoslabo počutje in lahko celo ogrožajozdravje. NaravovarstvenikGregor Domanjko pa je razložil,kako čezmerna osvetlitev v naravislabo vpliva tudi na življenjskiciklus razmnoževanja, prehranjevanjain selitvene poti živalskihvrst. Predstavil je tudi načineza zmanjšanje svetlobne onesnaženosti.Stanka Dešnik, strokovnasodelavka Krajinskega parka Goričko,pa je svoje razmišljanje končalaz idejo, zakaj ne bi bil Kranjskipark Goričko prva večja temna lisana zemljevidu Slovenije. Nato seje skupina po bodonskem bregusprehodila do murske ravnice in<strong>si</strong> ogledala osvetljene predele, tudina avstrijski strani. Ugotovili so, dapo razsvetljenosti mesto MurskaSobota niti ne izstopa. Ob vodstvumladega astronoma Andreja Hanžekoviča,ki je najprej spregovorilo vplivih čezmerne osvetlitve naopazovanje vesolja, pa so <strong>si</strong> zbranis teleskopom ogledali še nebo nadGoričkim ter opazovali Saturn, galak<strong>si</strong>jein druge pojave v vesolju.A. N. R. Rdirektor bolnišnice se je vključilv naporno zbiranje denarnihprispevkov in uspešno izvedenprojekt zgraditve in preselitvevseh oddelkov in služb bolnišnicena enotno lokacijo v Rakičanu,ki je bila dokončana ob koncuosemdesetih let.Kljub upokojitvi pred desetimileti nikakor ni mogel in nitiželel prekiniti stika z medicinskostroko, prav tako tudi ne zljudmi, ki so ga cenili kot zdravnika in človeka,zato so iskali njegovo pomoč ter zaupalinjegovemu obsežnemu strokovnemu znanjuin humanemu odnosu. Vsa ta leta, razen zadnjihnekaj mesecev, je enkrat tedensko delalv ambulanti infekcijskega oddelka, kjer smovideli, da še vedno veliko Pomurk in Pomurcevželi njegovo pomoč. Pred nekaj leti se jena prošnjo vodstva bolnišnice kljub upokojitviin že načetemu zdravju vključil in sodelovalpri vodenju otroškega oddelka naše bolnišnice.Ob srečanjih smo pri njem še vednoobčudovali veliko energije, želje in volje pospremembah in predvsem po napredku takov naši stroki kot pri organizaciji zdravstva vprid pomurskemu človeku.Med infekcijskimi boleznimi ga je posebejzanimala za <strong>Pomurje</strong> značilna in v preteklostipogosta nalezljiva bolezen leptospiroza.Z obširnim in dolgoletnim raziskovanjem tebolezni <strong>si</strong> je pridobil naziv doktorja znanostiter s tem kot prvi v SB MS dokazal, da jemožno pridobiti ta naziv tudi ob vsakodnevnemdelu nekje na obrobju naše dežele. Kotdolgoletni član uredniškega sveta strokovnegazbornika zdravnikov Zdravniškega vestnikaje sourejal in bistveno pripomogel kizdajam pomurskih številk Zdravniškega vestnika.S ponovnim zaživetjem Zdravniškezbornice Slovenije je postal primarij Bedernjakprvi predsednik regionalnega odboraZZ za <strong>Pomurje</strong>.Kot mentor in predstojnik je bil svojim kolegomin učencem v vsakem trenutku pripravljenpomagati, jih usmerjati, učiti, navduševati,opozarjati, kontrolirati in pohvaliti sciljem, doseči mak<strong>si</strong>malen uspeh pri obravnaviprav vsakega bolnika.Strogost, natančnost, zavzetost, vztrajnostin predvsem strokovnost so lastnosti, ki soodlikovale primarija Bedernjaka, kar so značilnostidobrega zdravnika.Svojo dušo in svoje življenje je dobesednoposvetil pomurskemu človeku in medicini,tako ožji stroki kot tudi organizaciji zdravstva.Primarij Bedernjak je bil eden izmed tistihno<strong>si</strong>lnih stebrov infektologije, medicine inzdravstva Pomurja, ki je dal hkrati s svojimdelom in celotnim življenjem globok in neizbrisenpečat Prekmurju in Prlekiji. Njegovinasledniki želimo nadaljevati njegovo pot,ki ima trdo postavljene temelje, vendar, kotnas je vedno učil, ne ostajati na mestu, ampakse učiti, razvijati, napredovati in predvsem– pomagati.Vsem nam, njegovim sodelavcem in sopotnikomje v veliko čast in ponos, da smo gapoznali, se od njega učili in lahko z njim delali.Ivan Prelog, dr. med. spec. infektolog,predstojnik infekcijskega oddelka
12 KULTURAPlesna Fronta osvaja OberwartV okviru mednarodne mreže Beyond Front@ in Flote iz MurskeSobote se plesna mreža z relacije Sobota, Budimpešta plete naprejproti Oberwartu v Avstriji. Tako je bil 1. maja organiziran brezplačniprevoz na improvizacijski večer 4. Dance Communication Lab. Vokviru tamkajšnjega plesnega festivala so sodelovali plesalci iz Avstrije,Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Mreža se širi proti Zagrebu.Forum slovanskih kulturV teh dneh makedonsko ministrstvo za kulturo organizira zasedanjeForuma slovanskih kultur, ki je bil ustanovljen z namenomuveljavljanja jezikovne kulture in ohranjanja slovanskih identitet vobdobju vsesplošne globalizacije. Eden od skupnih projektov je Stoslovanskih romanov, v okviru katerega so prevedli tudi Lainščkovoknjigo Ki jo je megla prinesla.7. maj 2009 –Prihajajo lendavski KofetarjiGlede na pestro in uspešno gledališko mladinsko dejavnost v Lendaviso tudi odrasli in dve srednješolki stopili skupaj (že jeseni) in ustanoviliGledališko skupino Kofetarji. Olga Paušič je prav zanje napisalabesedilo, režisersko taktirko pa je prevzel igralec in režiser Attila Mess,tako da maja na veliki lendavski oder prihajajo z istoimensko komedijoKofetarji, ki bo zabavna za ljudi, ki se znajo nasmejati svoji podobi.Nov roman Ferija LainščkaDvorec ljubezni,sezidan iz iluzijNajnovejši roman(ček) Ferija Lainščka Ne povej, kaj <strong>si</strong> sanjala,ki je pred časom izšel v Delovi ediciji Velike ljubezni, jeroman o iskanju in usodnosti ljubezni, ki se naplete med »nikogaršnjim«Edvardom/Edijem Luhajevim ter Galino Salaj,žensko, ki jo zaradi »alibija« najde v p<strong>si</strong>hiatrični bolnišnici Sikorskiv mestu Čert. Zanimivo je, da je Lainšček postavil dogajanjena vzhod, najbrž v rusko provinco, sámo ime kraja Čertpa brez dvoma spominja na slov. črtiti/sovražiti ali na ruskočërt/hudič, zlodej. Prav zaradi tega ni naključje, če glavni akterEdi, ki so ga bili kot dojenčka našli v nakupovalnem vozičkuv blagovnici, vzgojile pa nune, izreče pomenljiv stavek:»Dolžil sem Boga, p<strong>si</strong>hiatrinja je sumila nune, verjetno pa jeniti že ves čas vlekel hudič.«In jih je: od tedaj, ko z Daksom skleneta mefistovsko zavezo, da bostapo naročilu in za denar ubila premožneža, preko tega, da Edo splezana zvonik, kar ga stane p<strong>si</strong>hiatričnega tretmana v zloglasni umobolnici,kjer spozna Galino, obsedeno s škrati, ki se ji pojavljajo ali kotrešitelji ali zgolj tisti, ki jima prihajajo v sanje in pričakovanja. Njunaljubezenska zgodba, ki se odvrti v parku p<strong>si</strong>hiatrije, je zato polna preobratov,sanjarij ter samospraševanj, dokler se Edvard zaradi maščevanjain ljubosumja ne spusti v poskus umora, ki ga stane še nekaj letzapora. Obljuba, da jo bo poiskal, se uresniči, dvorec ljubezni, sezidaniz iluzije, pa se je še isti hip sesul.Kot so tudi zanju izginili mi(s)tični, islandskemu (prazno)verju podobniškrabi, znanilci velikih sanj, ki pa se razblinijo takrat, ko se začenjajouresničevati. Zato je zadnji Lainščkov roman pripoved o zatajenem,ki je podobno presunljivemu Laszlovemu petju, ki ostaja vuše<strong>si</strong>h – kot roman v bralcu – še dolgo potem, ko so ga, kot to ljubezen,posvetili v »češnjev cvet na vzglavniku«.M. V.Razstava Iva Bošnjakovića v PAC-uSinteza grafike in fotografijeV soboški galeriji PAC so odprli razstavo del Iva Bošnjakovića,ki se je <strong>si</strong>cer rodil v Kninu na Hrvaškem, vendar že velikolet živi in ustvarja v Murski Soboti. Po izobrazbi je diplomiraniinženir arhitekture.Iz svojega osnovnega poklica Bošnjaković tudi izhaja pri svojem likovnemustvarjanju, kjer ga zanima predvsem prostor. Tega obravnava večplastno,arhitektonsko, računalniško, grafično, fotografsko. Tako je tudi narazstavi predstavil grafike, ki so <strong>si</strong>nteza med zmožnostmi fotografskega izražanjain strukturnih odnosov predvsem geometričnih oblik, vezanih namatematična zaporedja, znana iz antičnih časov. Fotografije so narejene stehniko večkratnih ekspozicij na enem kvadratku filma, ki ustvarja iluzijoprostora s prekrivanjem beleženja različnih vizur enega samega motiva.Bošnjaković je imel že več samostojnih in skupinskih razstav, za svojedelo pa je dobil 1. nagrado za grafiko EX AEQUO v Bitoli v Makedoniji innagrado nekdanje Kulturne skupnosti Občine Murska Sobota.T. K.Razstava del zimske mednarodne likovne kolonijeUmetniki ustvarjalina lendavskem graduMotivi so bili staro mestno jedro Lendave in stari ljudski običajiDela, ki so nastajala februarja na lendavskem gradu, so razstavili v galeriji v starem mestnemjedru Lendave. Foto: J. G.V prostorih prodajne galerijev Glavni ulici 52 v Lendaviso odprli razstavo del, ki sonastala na četrti zimski mednarodnilikovni koloniji, ki jepotekala na lendavskem graduv začetku februarja.Na likovni koloniji je sodelovalokar štiriindvajset umetnikoviz Slovenije in Madžarske. Iz Slovenijeso sodelovali Igor Banfi,Dubravko Baumgartner, NikolajBeer, Jože Denko, Milena Gregorčič,Endre Gönter, Goce Kalajdžiski,Metka Kavčič, Ferenc Kiraly,Suzanne Kiraly - Moss, JanezKnez, Vlado Potočnik, BranimirRitonja, Vida Slivniker Belantičin Sebastijan Časar.Likovno kolonijo in razstavo stapripravila Galerija - muzej Lendava,razstavo pa je odprl direktorFranc Gerič. Ta je povedal, da seje na lendavskem gradu februarjazbrala zelo pestra skupina štiriindvajsetihustvarjalcev od mlajšedo srednje in starejše generacijein vsak je ustvarjal v svojem stilu.Tako so ob slikah nastali še izdelkiumetniško poslikane keramike,kipar Ferenc Kiraly pa je izdelaltudi doprsni kip slikarja GocetaKalajdžiskega, ki so ga vlili v bronv Budimpešti in tudi predstavilina razstavi. Največ likovnikov nakoloniji je bilo iz Prekmurja tersosednje Zalske in Železne županije.Prišli pa so tudi z drugih območijSlovenije. Umetniki se radivračajo v Lendavo, saj pravijo, daskorajda na vsakem koraku najdejokako inspiracijo za ustvarjanje.Delo ves čas poteka v dobremrazpoloženju. Po dogovoru z organizatorjiso se pri slikanju udeležencitokrat posvetili staremumestnemu jedru Lendave in starimljudskim običajem, katere so<strong>si</strong> ogledali v prostem času, kot sožganjekuha in tradicionalne prekmurskekoline.Galerija - muzej Lendava ob zimskimednarodni likovni kolonijiorganizirata še poletno mednarodnolikovno kolonijo, sodelujetapa tudi pri organizaciji podobnekolonije v Monoštru. Zimska likovnakolonija je specifična tudipo tem, da dajejo precejšnji poudarekseznanjanju udeležencev sstarimi ljudskimi običaji v Lendaviin okoliških krajih. Financirajopa jo sami ob pomoči vrste sponzorjeviz domačega okolja.Jože GaborNemški in slovenski harmonikarji združili harmonikeRadgonski orkester gostil nemške harmonikarjeV Gornji Radgoni smo lahkoprisluhnili zanimivemuharmonikarskemu koncertu.Harmonikarski orkesterGlasbene šole Gornja Radgonaje poleg državne revijeučencev diatonične harmonikev avli OŠ gostil še stanovskekolege iz Nemčije, AccordOrchestra Potsdam.Nemški harmonikarji, ki delujejopod vodstvom dirigentovEllena Feista in Guid Rossa,so navdušili s petnajstimi skladbami.Zaostajali niso niti domačiharmonikarji pod dirigentskoV Gornji Radgoni je na povabilo domačega harmonikarskega orkestra nastopil Harmonikarskiorkester Accord Orchestra Potsdam iz Nemčije. Foto: O. B.palico Olge Radolič ter solisti invokalisti (Erika Bračko, Doris Šegula,Staš Sukič in Ingrid Müller).Zaigrali so osem skladbic,prava poslastica pa je bila skupnoizvedena skladba Klausa BadeltaHauptthema aus der Filmmu<strong>si</strong>kzu Fluch der Karibik.Glasbenice in glasbeniki otroškegain mladinskega orkestraAccord orkester Potsdam so stariod 12 do 20 let in so učenciGlasbene šole Froelich. V svojihnastopih se lotevajo zvokovnoizjemno raznolikih in velikokratpodcenjenih možnosti harmonikarskihizvedb. Njihov repertoarsega od kla<strong>si</strong>čnih kompozicijdo muzikalov, filmske glasbe alipopa in rocka. Vsako leto imajoturnejo po Evropi, tokrat pa soprvič nastopili v Sloveniji.Radgonski harmonikarski orkester,ki ga vodi mentorica OlgaRadolič, letos postaja polnoleten.Iz komorne skupine šestihharmonikarjev je nastal orkester,ki ga sestavljajo sedanji in nekdanjiučenci Glasbene šole GornjaRadgona. Repertoar orkestra obsegakla<strong>si</strong>ke, hite iz filmske glasbein zimzelene melodije. Imajoveliko nastopov, samostojnihkoncertov v občini in zunaj občinskihmeja, nastopajo in gostujejopa tudi v tujini. Orkestervsako leto sodeluje tudi na tradicionalnemobmočnem srečanjuharmonikarskih orkestrov glasbenihšol Ormož, Ljutomer, MurskaSobota, Lendava in GornjaRadgona.O. B.
Change language