– 7. maj 2009 dobro je vedeti25Združenje potrošnikovPomurja svetujePralni stroj inrezervni deliPotrošnici se je pokvaril leto in pol star pralnistroj, ki ima triletno garancijo. Ko je poklicalaservis, da bi ji pralni stroj popravili, so ji povedali,da za ta model nimajo več nobenih rezervnihdelov. Z odgovorom ni bila zadovoljna, zatose je obrnila še na generalnega uvoznika. Povedaliso ji, da so z omenjenim servisom prekinilisodelovanje, zato tudi nimajo rezervnih delovza to znamko pralnih strojev. Ker v njeni bližinini drugega pooblaščenega serviserja, jo je zanimalo,na koga naj naslovi reklamacijo? Ker potrošnicani imela nobenih podatkov o drugih serviserjih,smo ji svetovali, da reklamacijo naslovi nageneralnega uvoznika ali prodajalca. Ker se štejegeneralni uvoznik tudi kot proizvajalec, ji jedolžan zagotoviti popravilo oz. izpolniti vse obveznosti,ki jih ima po Zakonu o varstvu potrošnikov(ZVPot). Ima pa tudi možnost reklamacijepralnega stroja pri prodajalcu, saj ZVPot določa,da lahko potrošnik svoje pravice iz garancije uveljavljatudi pri njem.Andrej CimerPotrebujetemorda pomočMed štirimi ljudmi eden trpi zaradi potrtosti,občutka tesnobe ali drugih p<strong>si</strong>holoških težav.Šest odstotkov ima kakšno resno p<strong>si</strong>hično bolezen,kot sta na primer manično-depre<strong>si</strong>vna p<strong>si</strong>hozaali shizofrenija. Dejstvo, da p<strong>si</strong>hičnih boleznine zdravimo pravočasno in pravilno, je skrbzbujajoče.»Ko me boli koleno, obiščem zdravnika, številniljudje pa ne poskrbijo zase enako, ko je nekajnarobe z njihovim razmišljanjem, čustvovanjemali vedenjem. Morali bi vedeti, da so tudimožgani telesni organ, in poiskati zdravniškopomoč,« pravi dr. Gene Bere<strong>si</strong>n, profesor p<strong>si</strong>hiatrijena Harvardu.Pogosta ovira pri zdravljenju je dejstvo, da nevemo, kam se lahko obrnemo po pomoč. Najprejpopro<strong>si</strong>te za pomoč prijatelja, ki mu lahkozaupate in vas ne bo obsojal, zaupate lahkokomu od družinskih članov ali celo svojemuduhovniku. Pogovorite se lahko tudi s svojimosebnim zdravnikom, ki vas bo usmeril k pravemustrokovnjaku.Skrbimo za naše male živaliTudi starejši pes prinašaveliko zadovoljstvaFloki je zelo miren in prijazen kuža, star 12let. Tudi ko <strong>si</strong> nabere veliko let, starejši pesnikakor ne sodi med »staro šaro«. Floki <strong>si</strong> želile varen dom in družbo človeka, da se ne bopočutil več osamljenega in zavrženega. Kontaktnaoseba za posvojitev je vodja zavetiščaMala hiša Andrej (031 732 700). Foto: T. K.Velika večina ljudi, ki <strong>si</strong> želi psa, se odloči, davzame majhnega p<strong>si</strong>čka, čeprav v bistvu to polegdolgotrajnega veselja pomeni tudi več dela in večodgovornosti. Pri tem mar<strong>si</strong>kdo pozablja, da lahkotudi starejši pes prinese novemu lastniku velikozadovoljstva, še večje pa je zadovoljstvo v obratnismeri, ko kot lastnik vemo, da smo našemu štirinožnemuprijatelju polepšali jesensko-zimska leta njegovegaživljenja.V zavetiščih za živali mladi p<strong>si</strong>čki hitro najdejonovega lastnika, le redko kdo pa se odloči za starejšegapsa, čeprav bi v zavetišču ravno to najraje videli.Razlogi, zakaj ljudje neradi vzamejo starejšegapsa, so ponavadi neprepričljivi, in <strong>si</strong>cer »komaj seboš navezal na njega, pa ti bo umrl«, ali da »starejšipes ni več tako lep in zdrav kot mlad« ipd. »Kakodolgo bo pes živel, ne more natančno vedeti nihče.Čisto lahko se zgodi, da bo pes, ki smo ga vzeli žekot mladička, zaradi teh ali onih razlogov (bolezen,nesreča ipd.) živel manj let kot tisti, ki smo ga vzeliPritegnite obiljeRhonda Byrne je prepričana, da je edini razlog,zakaj nekdo nima denarja, ker s svojimi mislimi denarjupreprečuje, da bi pritekel v njegovo življenje.Po njenem mnenju vsaka negativna misel, vsak negativenobčutek ali čustvo preprečujejo našemudobremu, da bi prišlo k nam, vključno z denarjem.Ne gre za to, da nam Vesolje ne bi naklonilo denarja;ves denar, ki ga potrebujemo, že obstaja. Če ganimamo dovolj, je to zato, ker ustavljamo dotokdenarja k sebi – to pa počnemo s svojimi mislimi.Naše misli o tem, da imamo več kot dovolj denarja,morajo prevladati mislim, da denarja nimamo zadosti.Ko bo več naših misli izražalo obilje kot pomanjkanje,se bo tehtnica preve<strong>si</strong>la.Da bi torej pritegnili denar, se moramo osredotočatina obilje. Rhonda Byrne opozarja, da je nemogoče,da bi v svoje življenje pritegnili več denarja,če vedno znova opažamo, da ga nimamodovolj; to pomeni, da se v nas porajajo misli o tem,Iščemo nežno, ljubečo družino, ki bo starejši,igrivi p<strong>si</strong>čki Čuvi z močno oslabljenim vidomponudila mirno zavetje. Čuva je ljubljenka zavetišča,stara osem let ter kljub starosti ševedno energična in pripravljena na sprehodin igro. Dajte p<strong>si</strong>čki možnost, da svoja zadnjaleta preživi dostojno in mirno. Kontaktna osebaza posvojitev je prav tako vodja zavetiščaMala hiša Andrej (031 732 700). Foto: S. H.že v njegovih starejših letih,« pravi veterinar MilošProstran - Mišo iz Veterinarie Murska Sobota. Mladpes je v začetku resda lep in prikupen, vendar je znjim tudi več dela, saj še ni tako ubogljiv in natančennpr. pri opravljanju svojih potreb. Starejši pespa je ponavadi že bolj umirjen, bolj skrben pri higienisvojega prostora in bolj posluša svojega gospodarja.Tako vam predstavljamo dva zelo hvaležnapsa iz zavetišča Mala hiša, katerih edina »napaka«je število njunih let in pri enem slabši vid, drugačepa sta izredno <strong>si</strong>mpatična in zdrava in v svoji življenjskizalogi skrivata še mar<strong>si</strong>kakšen adut: Čuvase zna npr. postaviti na zadnje noge, Floki pa še vednolahko teče kot zajec. In zakaj sta pristala v zavetišču?Flokija so našli zapuščenega na cesti, Čuvi paje umrl lastnik, in je tako ostala brez skrbnika. Tisti,ki se bo odločil za posvojitev vsaj enega od njiju, bodobil v zameno neznansko hvaležnost in zvestobo,kakršno premorejo samo starejši p<strong>si</strong>.T. K.da ga nimamo dovolj. Če pa se osredotočamo nato, da nimamo dovolj denarja, bomo ustvarili nešteto<strong>si</strong>tuacij, v katerih ne bomo imeli dovolj denarja.Namesto tega se moramo osredotočiti naobilico denarja, šele potem ga bomo lahko potegnilik sebi.Naše misli morajo oddajati nov <strong>si</strong>gnal; sporočatimorajo, da imamo trenutno več kot dovolj denarja.Uporabiti moramo našo domišljijo in se prepričati,da imamo ves denar, ki <strong>si</strong> ga želimo. Medtem ko setako igramo, da smo bogati, se bodo naši občutki vzvezi z denarjem začeli izboljševati. S tem ko se izboljšujejoobčutki glede denarja, ta začne pritekativ naše življenje.Tisto, kar <strong>si</strong> um lahkozamisli, lahko tudi doseže.W. Clement StoneMag. Simona Šarotar ŽižekTatjana Kalamar MoralesFranžeOkrasna nit ali pramen iz niti na robukakega tekstilnega izdelka označuje franže.Gibanju dajejo poseben čar, kadar so naobleki, bluzi, tuniki ali šalu. Zanimive so zaradisamosvoje igrivosti in posebne oblike,ki zaokroža celotni videz. Lahko so različnihdebelin, a v splošnem velja, da težjefranže lepše padajo ob telesu. Nove oblikeoblačil telo poudarjajo in mu dajejo piko nai z drugačnimi modnimi dodatki. Tudi franžeso lahko del njih; v obliki ogrlice dajejoprav eleganten pečat.Obleka s franžamiMaj je mesec ljubezni in mesec različnih dogodkov.Če nismo med mladoporočenci, pa smomorda med povabljenci. Kakorkoli že, idej zanovo obleko naj ne bi zmanjkalo. Dvajseta letaprejšnjega stoletja so bila zelo zanimiva, saj sopustila kar nekaj pečatov, po katerih jih zlahkaspoznamo še danes. Obdobje art decoja je še danescenjeno tako v umetnosti kot oblikovanju.Slednje so zaznamovale tudi obleke do kolen inkra<strong>si</strong>le so jih vrste horizontalnih franž. Gibanjev obleki s franžami lahko daje poseben čar, sajomili ostre oblike obleke.Ogrlica s franžamiŠal in prt sta morda tista tekstilna izdelka, prikaterih smo franž navajeni, a ideja s franžami jelahko neskončna. Lepa rešitev je dana tudi z ogrlico,ki je v kovini zelo privlačna. K obleki z večjimizrezom ali k navadni beli bluzi je taka ogrlica pravapopestritev. S takimi ko<strong>si</strong> nakita zares izražamoveč, kot bi <strong>si</strong> kdaj upali priznati in povedati.Kopalke s franžamiPri kopalkah ni veliko debate. Biti morajo lepe,a zelo funkcionalne. S franžami so popolnomadrugačne. So magnet. Zmeraj se obrnejo za njimi.Posebne so. Telo naredijo še bolj skrivnostno.In kadar je telo tako zelo odkrito (kopalke več telesaodkrivajo kot skrivajo), smo pri izbiri kopalkenostavno previdne.Z našegaštedilnikaDanijel Kozar, vodja,kuhinje v hoteluAjda Terme 3000Ribja juha z rakci200 g fileja škarpine,150 g očiščenih gamberov,1 l ribje osnove, 5 dl suhega belega vina, 100 gčebule, 2 stroka česna, 40 g oljčnega olja, 50 g paradižnikovemezge, lovorjev list, ščep origana, ščep sesekljanegapeteršilja, sol, mleti beli poperČebulo olupimo in sesekljamo. Ribje fileje narežemona drobne kocke. V primerni kozici na oljčnemolju prepražimo sesekljano čebulo. Ko rahlo zarumeni,dodamo strt česen in na kocke narezane ribje fileje.Dodamo še paradižnikovo mezgo in gambere terzalijemo z vinom. Malo povremo in prilijemo ribjoosnovo. Začinimo in kuhamo na blagem ognju 15 minut.Na koncu juho po potrebi še začinimo in potresemos sesekljanim peteršiljem.Goveji zvitki s skuto4 goveji zrezki po 180 g, 40 g olja, 100 skute, 1 jajce,2 žlici drobtin, 1 žlica kisle smetane, 1 žlica sesekljanegapeteršilja, 40 g sveže rdeče paprike, sol, mletipoper, 50 g pora, 80 g šampinjonov, 1 dl terana, 2 dlomake za pečenkoGoveje zrezke potolčemo, solimo in popramo. Zanadev dobro premešamo skuto, jajce, kislo smetano,drobtine in na drobne kocke narezano papriko. Nadevrazdelimo na štiri dele in z njim nadevamo zrezke. Zvijemoin spnemo z zobotrebcem. Na vroči maščobi jihz vseh strani popečemo. Poberemo iz ponve in na preostalimaščobi popražimo por in šampinjone. Zalijemoz vinom in omako. Začinimo in kuhamo deset minut.Nato omako razmešamo s paličnim mešalnikom. Zvitkepoložimo nazaj v omako, pokrijemo in dušimo še 15 minut.Ko se meso zmehča, ga vzamemo iz omake, narežemona kolobarje in podlijemo s pripravljeno omako.Krompirjev zavitek s slanino600 g krompirja, 80 g masla, 2 jajci, 3 jedilne žlicepšeničnega zdroba, 2 dl kisle smetane, sol, ščep muškatnegaoreščka, 50 g čebule, 80 g mesnate slanine,malo stopljenega masla, jajce za premaz, zavojček testaza zavitkeListe za zavitek malo odtajamo. Krompir operemo,skuhamo in olupimo. Beljake ločimo od rumenjakov.Maslo penasto zmešamo z rumenjakoma, dodamozdrob in kislo smetano. Krompir grobo naribamo. Slaninonarežemo na drobne kocke in prepražimo skupajs čebulo. Vse skupaj damo k pripravljeni ma<strong>si</strong>. Na koncudodamo še sneg beljakov. Liste za zavitek razgrnemona ovlažen prt in premažemo z razpuščenim maslom.Dve tretjini testa premažemo s krompirjevim nadevomin s pomočjo prta zvijemo. Zavitek damo v pomaščenpekač, premažemo z jajcem in pečemo 20 minut pri180 °C. Ko je zavitek pečen, ga narežemo na poljubnerezine in postrežemo kot prilogo ali samostojno jed.Beluši in avokado v solati500 g belih belušev, 100 g rukole, 1 zrel avokado, 2srednje debela krompirja, sok limone, žlička sladkorja,sol, poper. Limonina marinada: 3 jedilne žlice oljčnegaolja, sok in lupina ene limone, strok česna, 80 gšalotke, 1 jedilna žlica gorčice, 1 jedilna žlica narezanegadrobnjaka, sol, mleti poperKrompir v lupini skuhamo, olupimo in naredimopire. Beluše operemo in olupimo. Stebla belušev narežemona tri dele in skuhamo v slanem kropu, ki smomu dodali sladkor in limonin sok. Beluše poberemo izvode in ohladimo s hladno vodo. Avokado olupimo, narežemona krhlje in pokapljamo z limoninim sokom.Posebej pripravimo marinado. Krompirjevemu pirejudodamo olje, limonin sok, sesekljano šalotko, česen innarezan drobnjak. Po potrebi dodamo še vodo in začimbe.V solatne sklede zložimo najprej rukolo, nato še belušein avokado. Solimo in popramo ter prelijemo s marinado.Jogurtova strjenka z jagodamiTesto: 120 g masla, 80 g sladkorja, 1 zavitek vanilinsladkorja, 120 g moke, 1 jajce, 80 g sesekljane pistacije,80 g jagodne marmeladeKrema: 2 dl pomarančnega soka, 140 g sladkorja,4 rumenjaki, 6 listov želatine, 250 g jogurta, 4 dl sladkesmetane, 200 g jagodV primerno veliki posodi hitro zgnetemo testo in gapostavimo za eno uro v hladilnik. Nato razvaljamo približnopet milimetrov debelo testo. S tortnim obročems premerom 26 cm izrežemo iz testa okroglo ploščo,ki jo položimo na pekač, večkrat prebodemo z vilicamiin pečemo v pečici osem minut pri 180 °C. Pečenoploščo vzamemo iz pečice, premažemo z marmeladoin postavimo na hladno.Za kremo zavremo pomarančni sok in sladkor. Odstavimoin vmešamo rumenjake. Nato zmes ohladimo.Sladko smetano stepemo, dodamo jogurt in ohlajenomaso. Namočeno želatino raztopimo nad toplo vodnokopeljo in prav tako vmešamo v maso. Jagode narežemona kocke in tudi rahlo pomešamo s kremo. Vseskupaj zlijemo v pripravljen model. Ko se krema nekolikostrdi, položimo nanjo ploščo testa. Z marmeladonamazano stran obrnemo navzdol.Strjenko damo za nekaj ur v hladilnik, da se kremastrdi. Strjenko zvrnemo iz modela ter dekoriramo s stepenosladko smetano in jagodami.
26 OGLASI7. maj 2009 –V EVROPSKI VASIna Trgu kulture v Murski Sobotiv petek, 8. maja 2009, od 10.00 do 16.00Evropske države na stojnicah30 pomurskih osnovnih šolin porabske iz ŠtevanovecKoordinatorprojektaEvropska vasza <strong>Pomurje</strong>Pričakujemoobiskpredsednikadržavedr. Danila TürkaZ novinarjiVESTNIKAzanimivedelavnicein izidEU VESTNIKANa odru tudi Langain KontrabantVabljeni!Pomurska zaloæba d.d.Tudi Vestnik v Evropski va<strong>si</strong> na Trgu kulture v Murski SobotiZ vami že 60 let in bomotudi v Evropi prihodnostiVestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju,bencinskih servi<strong>si</strong>h ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, Murska SobotaVestnik bo skupaj z učenci 31 pomurskih šol popestril petkovo dogajanje na Trgukulture v Murski Soboti – Obiskal nas bo tudi predsednik države dr. Danilo TürkLeto 2009 je nekaj posebnegaza največji regionalničasopis v Pomurju Vestnik.Praznujemo namreč 60 letneprekinjenega izhajanja inv ta namen v tem prazničnemletu pripravljamo mnogedodatne prireditve in publikacije.Že februarja, koje bil rojstni dan Vestnika,smo izdali posebno prilogoin pripravili slovesnost, tokratpa bomo pozornost posvetilibralcem Vestnika, šeprav posebej mladim. In kerv teh majskih dneh praznujemotudi pet let priključitveEvropski uniji, leto 2009 pa jev EU razglašeno za leto inovativnostiin ustvarjalnosti,se je priložnost za to ponudilakar sama od sebe: skupnapredstavitev in sodelovanje sšolami ob dnevu Evrope.Pridružili smo se OŠ II MurskaSobota, ki je no<strong>si</strong>lec projektaz naslovom Pristopi in usposabljanjaza kakovost – aktivnostEVROPSKA VAS, ki bo na Trgukulture v Murski Soboti v petek,8. maja, od 10. do 16. ure. 27 državEvropske unije in institucijobo predstavljajo kar 31 pomurskihosnovnih šol, v tem pestremdogajanju, ko se bo plesalo inpelo v vseh evropskih jezikih terpreizkušalo njihove kulinaričneposebnosti, predstavljalo njihovekulturne, geografske in etičneznačilnosti, bo svoje prispevaltudi največji regionalni časopis.Šole bodo poiskale imena regionalnihčasopisov v državah, kiIščemo najboljšezgodbe ali rime, povezanez Vestnikom.Pridite jih povedatk našim stojnicamv Evropski va<strong>si</strong>!jih bodo predstavljale, in njihovizapi<strong>si</strong> in predstavitve bodo pravgotovo zanimivi. Na prizoriščubomo organizirali VESTNIKOVONOVINARSKO DELAVNICO, kjerbodo lahko mladi sami kaj zapisali,ustvarjali svojo podobo naslovniceVestnika, narisali karikaturoali kako drugače zabeležili dogajanje– tudi z risbo ali fotografijo.Tam bo tudi začasni sedežspletnega mesta POMURJE.SI inmladim bo omogočeno, da bodosami nalagali fotografije in vestičkena to pomursko spletno stran,ki jo ustvarjajo sodelavci Vestnikain Murskega vala. Na dveh različnihlokacijah bosta tudi Vestnikovistojnici s prav posebniminapi<strong>si</strong>: iskali bomo namreč zanimiveRIME in ZGODBE, povezanez Vestnikom. Za glasbeno popestritevbosta poskrbeli skupiniLANGA in KONTRABANT. In šeposebnost, ki je bodo najboljveseli v<strong>si</strong> sodelujoči: ob koncupredstavitve EVROPSKE VASI inVestnika bomo izdali tudi EU VE-STNIK, kajti novinarji bodo celotnopetkovo dogajanje zabeležiliin fotografirali ter prinesli na prizoriščeprve izvode. Že zdaj vamlahko izdamo, kaj bo na naslovnici:obisk predsednika države dr.Danila Türka v EVROPSKI VASIsredi Murske Sobote.Vabimo vse naše bralce, dase pridružijo Vestnikovim novinarjemin učencem pomurskihosnovnih šol v petkovi EVROP-SKI VASI na trikotniku med galerijo,knjižnico in tržnico v središčuMurske Sobote.Bernarda B. PečekVAŽNO IZ GLAVE KURJE ...boljša stran spleta
Change language