PDF formatu (2.0 Mb) - Kapucini

Delavnice molitve in življenjaDMŽ in Sveto pismo»Kajti kakor pride dež in sneg izpod neba inse ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo, jo naredilrodovitno in brstečo, dal sejalcu seme in uživalcukruh, tako bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojihust: ne vrne se k meni brez uspeha, temveč bostorila, kar sem hotel, in uspela v tem, za karsem jo poslal.« (Iz 55, 10-11)V prejšnji številki Frančiškovega prijateljasem na kratko predstavila Delavnice molitveFrama v ječi s FrančiškomHitro smo ugotovili, da bodo letošnje duhovnevaje s FRAMO zares pestre. Najavili smose pri salezijancih, ki so nam velikodušno odstopiliDominikov dom na Pohorju čez vikend(od 16. do 19. marca). Seveda ne bi bili mi, čene bi zgrešili. Kljub dobrim navodilom stricaNeta, smo se odpeljali malo višje (na Areh) inspotoma doživeli fantastični razgled na nočneHoče. S pomočjo telefona smo le odkrilipreostalo FRAMO (oz. oni nas) in se družno24 in življenja (DMŽ). To je šola molitve in šola Beseda je kot morje. Človek pravi: Sveto pismo vsebinsko navezuje na temo posameznega zapodili na večerjo. Hitro smo se pričeli zavedati,da smo v postnem času – temu primerna25je bila večerja: pšenični zdrob, z veliko kakava.Erik je celo s kakavom obupal. Vendar sta našiživljenja, vse pa ima svoj temelj v Božji besedi.Danes morda nekaj več o tem, kako se pri DMŽsrečujemo s Svetim pismom.Delavnice molitve in življenja želijo ustvaritipravo mistiko, gorečo predanost in neizmernospoštovanje Božje besede. Želimo si, da bi Svetopismo postalo za vsakega udeleženca vir tolažbe,navdiha in življenjske svetosti.K branju Svetega pisma ne pristopamostrokovno, ne pričakujemo teoloških razlagin ob odlomkih ne debatiramo, ampak se vBožjo besedo potapljamo. Br. Ignacij Larañaga,ustanovitelj DMŽ, na nekem mestu Božjobesedo primerja z morjem. »Morje gledamoz obale. Kaj vidimo? Vodo, le vodo. Podamose petdeset kilometrov daleč na morje in setam potopimo petdeset metrov globoko. Kajvidimo? Neskončni živalski in rastlinski svet:tisoče vrst in velikosti, raznobarvne ribe, raznolikerastline, gore, ravnine, votline… Božjami nič ne pove. Zakaj? Ker gleda na morje zobale. Naj vzame skafander Svetega Duha inse potopi štiristo metrov globoko, kjer njegovopresenečeno oko odkrije neizmerno vsemirjez obzorji, globinami in zakladi, neprecenljivobogastvo in brezmejno življenje.«Če na Sveto pismo pogledamo na takšen,ilustrativen način, potem so DMŽ tiste, kičloveku pomagajo nadeti ta skafander SvetegaDuha. Vsak udeleženec na začetku DMŽprejme Kratko pedagogiko o tem, kako premišljevatiin živeti Božjo besedo. V njej so zajeteosnovne smernice, ki nam pomagajo pravprisluhniti Besedi. Učijo nas, da ne poskušamopreveč razumsko spoznati, kar poslušamo, dase ne trudimo, da bi ugotovili, kaj pomeni nekstavek, kaj želi povedati neka vrstica, ampakmislimo predvsem na to, kaj želi Gospod menipovedati s temi besedami, kaj mi Gospod sporočav ta trenutek mojega življenja.Na vsakem od petnajstih srečanj preberemoen odlomek iz Božje besede, ki sesrečanja. Odlomku najprej prisluhnemo, natopa se vsak zase v tišini ustavimo ob vsebini. Pokratki, tihi meditaciji si med seboj podelimo,kaj nam ta Božja beseda pove, izrazimo svojevtise, čustva, delčke svojega življenja, ki se jihBeseda dotika.Vsak udeleženec, ki želi Delavnico resnoživeti, si čas za Božjo besedo vzame tudi doma.Na vsakem srečanju prejme Delovno polo, kjerso navedeni svetopisemski odlomki za vsakdan v tednu. Tako lahko udeleženec petnajsttednov intenzivno živi z Božjo besedo in »raznoliki,živopisani podmorski svet« se vednobolj preliva v njegovo lastno življenje.MozaikPridruži se nam na Delavnicah molitvein življenja, da bo Božja beseda tudi zatepostala:- luč, ki razsvetljuje tvojo pot- kruh, ki hrani tvojo dušo- ogenj, ki prižiga gorečnost- pot, ki te pelje v odrešenje- utrip, ki spodbuja tvojega duha- življenje, ki se nikoli ne konča.Več o DMŽ na spletni strani: dmz.rkc.siBreda Biderkuharci (in vsa ostala klapa, ki se je motala pokuhinji) pri naslednjih obrokih vse nadomestili.Potrebovali pa smo veliko energije, saj smo sev soboto pomerili v viteških igrah in soglasnopotrdili, da je bil Leon najboljši in s tem vreden,da postane vitez (da zna zabavati družbo, smougotovili že v petkovem spoznavnem večeru obbaletu:). Br. Janez pa nas je popeljal še dlje in– padli smo v ječo. Kakor Frančišek, smo tudimi morali najprej poiskati sebe – kje smo na tehduhovnih vajah in kaj smo. Ta naša ječa (oz. Sa-