ODLOK o USTANOVITVI javnega ZAVODA Mariborska KNJIžNICA

O D L O K o u s t a n o v i t v ij a v n e g a z a v o d a M a r i b o r s k a k n j i ž n i c a

Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93,66/93, 45/94 – odl. US, 8/96 in 36/00), 20. člena Zakona o knjižničarstvu (Ur. list RS, št.87/01 in 96/02), 26. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo(Ur. list RS, št. 96/02 in 56/08), 51c., 61. in 100. člena Zakona o lokalni samoupravi(Ur. list RS, št. 72/93 in 108/03), 3.2 in 4.2 točke Dogovora o delitvi skupnegapremoženja občine Maribor (MUV, št. 23/1997), 3.2, 3.3 in 4.5 točke Sporazuma onačinu razdelitve premoženja Mestne občine Maribor (MUV, št. 10/2001), so Mestni svet Mestne občine Maribor na osnovi 16. člena Statuta Mestne občineMaribor (MUV št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/00 in 10/02) na 24. redni seji dne28. februarja 2005, Občinski svet Občine Duplek na osnovi 7. člena Statuta Občine Duplek (MUV št.22/02 – preč. bes.) na 17. redni seji dne 22. februarja 2005, Občinski svet Občine Hoče – Slivnica na osnovi 7. člena Statuta Občine Hoče –Slivnica (MUV št. 8/03) na 20. redni seji dne 14. marca 2005, Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju na osnovi 15. člena StatutaObčine Miklavž na Dravskem polju (MUV št. 14/03 – preč. bes.) na 20. redni sejidne 28. februarja 2005, Občinski svet Občine Rače – Fram na osnovi 16. člena Statuta Občine Rače – Fram(MUV št. 12/99 in 18/2000) na 21. redni seji dne 22. marca 2005 in Občinski svet Občine Starše na osnovi 23. člena Statuta Občine Starše (MUV št.12/95 in 7/96) na 17. redni seji dne 23. marca 2005sprejeliODLOKoustanovitvijavnegazavodaMariborskaknjižnicaDne 20. 6. 2009 (MUV št. 17/09) je začel veljati Odlok o spremembi odloka javnega zavodaMariborska knjižnica, ki določa, da se v Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Mariborskaknjižnica (MUV, št. 8/05 in 16/06) spremeni 28. člen.

1 . U v o d n ed o l o č b e1.1. Splošne določbein določbe o ustanoviteljih1 . č l e nS tem odlokom Mestna občina Maribor in občineDuplek, Hoče – Slivnica, Miklavž na Dravskem polju,Rače – Fram ter Starše (v nadaljevanju: občineustanoviteljice) ustanovijo javni zavod Mariborskaknjižnica (v nadaljnjem besedilu: zavod) skladno zdoločbami Zakona o knjižničarstvu (Ur. list RS, št.87/01 in 96/02) in Zakona o uresničevanju javnegainteresa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02), uredijostatus zavoda, razmerja med občinami ustanoviteljicami,med temi in zavodom, razmerja do občinpogodbenih partneric zavoda in urejajo temeljnavprašanja glede organizacije, dejavnosti in načinafinanciranja zavoda.Ustanoviteljske pravice do zavoda izvajajo županiobčin ustanoviteljic, razen za vprašanja, za kateraso pristojni občinski sveti oziroma mestni svet občinustanoviteljic.Mestni svet oziroma občinski sveti odločajo o:− statusnih spremembah zavoda,− soglasju k imenovanju direktorja,− imenovanju in razrešitvi predstavnikov ustanoviteljevv svetu zavoda,− odtujitvi ali pridobitvi nepremičnega premoženjaza potrebe delovanja zavoda.Če ni zakonsko ali z drugimi občinskimi odloki določenodrugače, izvajajo vse druge pravice in obveznostido zavoda, ki izhajajo iz zakonskih in podzakonskihaktov, tega odloka in drugih predpisovustanoviteljev, župani občin ustanoviteljic.2 . č l e nZavod skladno z zakonom in predpisi o knjižničarstvuizvaja dejavnost knjižničarstva na območju občin ustanoviteljicter občin, s katerimi zavod sklene pogodbo.3 . č l e nV tem odloku uporabljeni in zapisani izrazi se v slovničniobliki za moški spol uporabljajo kot nevtralniza ženski in moški spol.1.2. Zgodovinski izvor,namen in poslanstvo zavoda4 . č l e nZavod izvira iz društvene knjižnice Mestna knjižnicaKUD Jože Hermanko, ustanovljene leta 1949. Prviakt o ustanovitvi Mestne knjižnice je sprejel Mestniljudski odbor Maribor 10. februarja 1954 (OdločbaMLO štev.: 1133/3 – 1954 MV/FV). Leta 1960 jeMestni knjižnici pripojena Pionirska knjižnica, ki joje leta 1953 ustanovila Zveza prijateljev mladineMaribor. Občinski ljudski odbor Maribor – Center9. marca 1962 z odločbo (št. 022-22/62-OL) razglasiMestno knjižnico za samostojno knjižnico. Leta 1970se združita Mestna knjižnica in sindikalna Delavskaknjižnica v Mariborsko knjižnico, kar Skupščina občineMaribor potrdi 16. septembra 1971 s soglasjemšt. 022-68/71 k preimenovanju Mestne knjižniceMaribor v Mariborsko knjižnico. Od leta 1972 potekapostopno vključevanje društvenih knjižnic (mednjimi tudi takih z začetki delovanja v 19. stoletju inz dolgo tradicijo ljudskega knjižničarstva v kulturnoprosvetnih društvih), ki skupaj z novoustanovljenimienotami tvorijo enotno organizirano mrežo krajevnihknjižnic z osrednjo knjižnico v Mariboru. Skupščinamesta Maribor 16. oktobra 1986 nadomesti ustanovitveniakt iz leta 1954 z novo odločbo o ustanovitviMariborske knjižnice p.o. (št. 022-40/83-07).5 . č l e nZavod je splošna knjižnica za izvajanje knjižnične dejavnostikot javne službe v občinah ustanoviteljicah.Zavod je organiziran kot osrednja knjižnica z mrežokrajevnih knjižnic in postajališč potujoče knjižnice vobčinah ustanoviteljicah.Zavod lahko skladno z zakonom in predpisi izvajajavno službo iz prvega odstavka tudi za druge občinena podlagi pogodbenega razmerja.Zavod lahko na podlagi pogodbe z ministrstvom,pristojnim za kulturo, izvaja posebne naloge osrednjeobmočne knjižnice.6 . č l e nPoslanstvo zavoda je omogočiti vsem prebivalcemna območju delovanja knjižnice neomejen dostop doknjižničnega gradiva in informacij ter informacijskihin kulturnih storitev, kakor jih določajo zakoni in drugipredpisi in kakor izhajajo iz tradicije knjižnice in njenegaokolja. Zavod pri zagotavljanju knjižničnih storitevstremi k nenehnemu izboljševanju dostopnosti inuporabnosti knjižničnega gradiva ter k izvajanju knjižničnedejavnosti po visokih strokovnih kriterijih.4

2 . S t a t u s n ed o l o č b e2.1. Ime, sedež, pravni statusin pravno nasledstvo zavoda7 . č l e nIme zavoda je: Mariborska knjižnica.Mednarodno ime: Maribor Public LibrarySkrajšano ime: Mariborska knjižnica.Sedež zavoda je: Rotovški trg 2, 2000 Maribor.Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi inodgovornostjo v pravnem prometu, ki jih določatazakon in ta odlok.Zavod je vpisan v sodni register: pri Okrožnem sodiščuv Mariboru pod registrsko številko 062/10003300.Knjižnica se skupaj s svojimi organizacijskimi enotami– izposojevališči vpiše v razvid knjižnic, ki ga vodinacionalna knjižnica.8 . č l e nZavod je pravni naslednik Mariborske knjižnice Mariborp.o., s sedežem v Mariboru, Rotovški trg 2, vpisanev sodni register Okrožnega sodišča Maribor podštevilko registrskega vložka 062/10003300, katereustanoviteljica je bila Občina Maribor.3 . Organiziranostz a v o d a− informacijska služba,− služba za izvajanje nalog osrednje območneknjižnice,− služba za prireditve in dejavnosti.Enote – izposojevališča oddelka za knjižnično mrežo:− osrednja knjižnica, ki jo sestavljajo:– Knjižnica Rotovž, Rotovški trg 2, Maribor,– Čitalnica, Rotovški trg 1, Maribor,– Pionirska knjižnica Rotovž, Rotovški trg 6, Maribor,− krajevna knjižnica: Knjižnica Tabor, Dvořakova 3,Maribor,− krajevna knjižnica: Pionirska knjižnica Tabor,Dvořakova 3, Maribor,− krajevna knjižnica: Knjižnica Nova vas, Cestaproletarskih brigad 61a, Maribor,− krajevna knjižnica: Pionirska knjižnica Nova vas,Cesta proletarskih brigad 63a, Maribor,− krajevna knjižnica: Knjižnica Kamnica, Kamniškagraba 2, Kamnica,− krajevna knjižnica: Knjižnica Pobrežje, Čufarjeva 5,Maribor,− krajevna knjižnica: Knjižnica Pekre, Lackova 180,Pekre,− krajevna knjižnica: Knjižnica Studenci, Obrežna 1,Maribor,− krajevna knjižnica: Knjižnica Tezno, Zagrebška 18,Maribor,− krajevna knjižnica: Knjižnica Duplek, Cesta kDravi 8, Spodnji Duplek,− krajevna knjižnica: Hoče, Pohorska 15, Hoče,− potujoča knjižnica, Zagrebška 18, Maribor,− organizacijske enote – krajevne knjižnice v občinahpogodbenih partnericah.9 . č l e nZavod se organizacijsko členi na:a) oddelke:− oddelek za nabavo in obdelavo,− oddelek za knjižnično mrežo z enotami – izposojevališči,− oddelek za razvoj,− oddelek za trženje in odnose z javnostjo,− uprava;b) službe:− razvojno analitična služba,− služba za mlade bralce,4 . D e j a v n o s tz a v o d a4.1 Dejavnost zavoda1 0 . č l e nZavod izvaja javno službo na področju knjižničnedejavnosti, ki skladno z zakonom zajema:− izbiranje, nabavljanje, obdelovanje, hranjenje inposredovanje knjižničnega gradiva,5

− zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradivain elektronskih publikacij,− izdelovanje in vodenje knjižničnih katalogov, podatkovnihzbirk in drugih informacijskih virov,− posredovanje bibliografskih in drugih informacijskihproizvodov in storitev,− sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanjuinformacij,− pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,− informacijsko opismenjevanje,− varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturnispomenik,− drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijskodelo.Zavod kot splošna knjižnica skladno z zakonom tudi:− sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju,− zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznanskogradivo,− zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnihoblasti, ki so splošno dostopna na elektronskihmedijih,− organizira in izvaja posebne oblike dejavnostiza otroke, mladino in odrasle, ki so namenjenespodbujanju bralne kulture, v okviru tega tudiposebne dejavnosti za uporabnike v tretjem življenjskemobdobju,− organizira in izvaja posebne oblike dejavnostiza otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,− organizira in izvaja kulturne prireditve, ki so povezanez dejavnostjo knjižnice.Zavod lahko na podlagi pogodbe z ministrstvom,pristojnim za kulturo, izvaja naloge osrednje območneknjižnice:− zagotavlja povečan in zahtevnejši izbor knjižničnegagradiva in informacij,− nudi strokovno pomoč vsem knjižnicam s svojegaobmočja,− koordinira zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskegagradiva za svoje območje,− usmerja izločeno knjižnično gradivo s svojegaobmočja.Zavod omogoča dostopnost knjižničnega gradiva naobmočjih svoje pristojnosti, kjer ni krajevnih knjižnic,z dejavnostjo potujoče knjižnice s postajališči bibliobusaali z organizacijo premičnih zbirk.Razen nalog javne službe izvaja zavod še naslednjedejavnosti:− prevaja, zalaga, izdaja ter prodaja publikacijev knjižni in neknjižni obliki s področja svojegadelovanja,− opravlja fotokopiranje in druge oblike razmnoževanjaknjižničnega gradiva,− opravlja prevoze knjižničnega gradiva,− nudi interesentom pogodbene storitve s področjasvojega delovanja,− opravlja druge naloge, določene z zakoni inpredpisi.Zavod opravlja dejavnosti v obsegu in na način, določenz letnim programom dela in finančnim načrtom.1 1 . č l e nČe je to ekonomsko smotrno, lahko zavod za izvajanjeposameznih storitev iz svoje dejavnosti sklenepogodbe s ponudniki storitev na trgu. Za pogodbenooddajanje posamezne dejavnosti v celoti, kot sonpr. knjigoveštvo, fotokopiranje, obdelava gradiva,varovanje, čiščenje, prevozi ipd., pa mora zavod pridobitisoglasje ustanoviteljev.1 2 . č l e nDa bi optimalno izrabil svoje kapacitete, lahko opravljazavod na področju svojega delovanja tudi gospodarskodejavnost, pri čemer je prihodek takedejavnosti izrecno namenjen razvoju in izvajanjuknjižnične dejavnosti kot javne službe.V okviru dejavnosti iz predhodnega odstavka tegačlena lahko zavod izvaja:− izobraževalne storitve,− izdajateljsko dejavnost,− knjigoveško dejavnost,− oglaševanje,− dejavnost gostinstva.4.2 Standardna klasifikacijadejavnosti1 3 . č l e nOsnovna dejavnost zavoda je izvajanje javne službeknjižnične dejavnosti, ki je v skladu z uredbo ouvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti(Uradni list RS, št. 2/02) opredeljena kot:O/92.511 Dejavnost knjižnicDruge možne dejavnosti zavoda iz 10., 11. in 12. členatega odloka so v standardni klasifikaciji dejavnostirazvrščene v naslednje skupine dejavnosti:DE/22.110 Izdajanje knjigDE/22.120 Izdajanje časopisov6

DE/22.130 Izdajanje revij in periodikeDE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnegazapisaDE/22.150 Drugo založništvoDE/22.230 KnjigoveštvoDE/22.240 Priprava za tiskG/51.190 Posredništvo pri prodaji raznovrstnihizdelkovG/52.471 Dejavnost knjigarnG/52.472 Trgovina na drobno s časopisi, revijamiG/52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelkiG/52.500 Trgovina na drobno z rabljenim blagomG/52.620 Trgovina na drobno na tržnicah in stojnicahG/52.630 Druga trgovina na drobno zunaj prodajalnH/55.302 Dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnihrestavracijI/60.240 Cestni tovorni prometK/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najemK/71.330 Dajanje pisarniške in računalniškeopreme v najemK/71.340 Dajanje drugih strojev in opreme v najemK/71.402 Dejavnost videotekK/71.403 Izposojanje drugih izdelkov široke porabeK/72.100 Svetovanje o računalniških napravahK/72.300 Obdelava podatkovK/72.400 Omrežne podatkovne storitveK/74.130 Raziskovanje trga in javnega mnenjaK/74.400 OglaševanjeK/74.810 Fotografska dejavnostK/74.851 PrevajanjeK/74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanjeK/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresovK/74.873 Druge poslovne dejavnostiM/80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanjein usposabljanjeO/92.310 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanjeO/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditveO/92.522 Varstvo kulturne dediščineZavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravneposle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana vsodni register.4.3 Javnost dela zavoda1 4 . č l e nDelo zavoda je javno. Zavod zagotavlja javnost svojegadela z obveščanjem javnosti o svojem delu, zinformacijami o dopolnjevanju knjižničnega gradivater s poročili o dejavnosti in o opravljenem delu,skladno z zakonom in predpisi, ki urejajo dejavnostknjižnic in skladno s predpisi o dostopu do informacijjavnega značaja.Ne glede na določbe predhodnega odstavka nisojavno dostopne informacije, ki se varujejo po predpisiho varstvu osebnih podatkov, ter informacije spodročij dela zavoda, kjer zavod nastopa na trgu, inki so po odločitvi direktorja poslovna tajnost. V primeruspora o javni dostopnosti poslovnih informacijodločijo, če ni z zakonom drugače določeno, županiobčin ustanoviteljic.5 . O r g a n iz a v o d a1 5 . č l e nOrgani zavoda so:− direktor,− svet,− strokovni svet.5.1 Direktor1 6 . č l e nDirektor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavodater odgovarja za zakonitost in strokovnost delazavoda.Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimisredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.5.1.1 Imenovanje in razrešitevdirektorja zavoda1 7 . č l e nZa direktorja zavoda je lahko imenovana oseba, kiizpolnjuje naslednje pogoje:− univerzitetna izobrazba družboslovne smeri,− najmanj pet let delovnih izkušenj na področjudela zavoda,− izkušnje na področju organiziranja in vodenja dela,7

− opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke,− znanje slovenskega jezika,− aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika.Kandidati so dolžni k vlogi priložiti življenjepis zopisom dosedanje poklicne kariere in program poslovnegain programskega razvoja knjižnice za mandatnoobdobje. Med kandidati, ki izpolnjujejo pogojerazpisa, imajo prednost tisti, ki z bibliografijo,strokovnimi priznanji ipd. izkazujejo strokovnost napodročju knjižničarstva.1 8 . č l e nDirektorja zavoda imenuje svet na podlagi javnegarazpisa.Razpis za imenovanje direktorja se objavi v sredstvihjavnega obveščanja. V razpisu se določijo pogoji, kijih mora izpolnjevati kandidat, čas, za katerega boimenovan, rok, do katerega se sprejemajo prijavekandidatov, in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidatiobveščeni o izbiri. Rok, do katerega se sprejemajoprijave kandidatov, ne sme biti krajši kot 8 dni.Če se na razpis nihče ni prijavil ali če nihče od prijavljenihkandidatov ni bil izbran, se razpis ponovi.1 9 . č l e nMandat direktorja traja pet let in je lahko ponovnoimenovan.2 0 . č l e nSvet predlaga kandidata za direktorja izmed prijavljenihkandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje.Za izbranega kandidata si mora svet pred imenovanjempridobiti soglasja občin ustanoviteljic, mnenjaobčin, ki so na splošno knjižnico s pogodbo prenesleopravljanje dejavnosti knjižničarstva, ter mnenjestrokovnih delavcev zavoda in strokovnega sveta zavoda.Strokovni delavci knjižnice o mnenju glasujejo tajno.Velja, da je soglasje občin ustanoviteljic podano, česo vsaj tri občine ustanoviteljice, med katerimi je tudiobčina s sedežem zavoda, podale soglasje. Šteje se,kot da so bila soglasja podana, oziroma mnenja pozitivna,če pozvane občine oziroma strokovni delavciter strokovni svet ne odgovorijo v roku 60 dni.Po pridobitvi zadostnega števila soglasij ter po pridobitvimnenj imenuje svet direktorja z večino glasovvseh članov sveta.Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene vimenu sveta njegov predsednik z imenovanim direktorjempogodbo o zaposlitvi. Delovno razmerjez direktorjem se sklene za določen čas in sicer za častrajanja mandata.Če je bil direktor pred nastopom mandata zaposlenv zavodu za nedoločen čas, se mu po poteku mandataomogoči zaposlitev na ustreznem prostem delovnemmestu, v skladu s sistemizacijo in kadrovskimnačrtom zavoda.2 1 . č l e nDirektorja lahko svet razreši pred potekom časa, zakaterega je imenovan.Svet razreši direktorja pred potekom mandata:− če direktor sam zahteva razrešitev,− če nastane kateri od razlogov, ko po predpisiho delovnih razmerjih preneha delovno razmerjepo samem zakonu.Svet lahko razreši direktorja pred potekom mandatatudi:− če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisihin splošnih aktih zavoda,− če ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravnav nasprotju z njimi,− če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnimdelom povzroči zavodu večjo škodo,− če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti,tako da nastanejo ali bi lahko nastalehujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda,− če bi nastopile bistvene spremembe dejavnosti,zaradi katere je zavod ustanovljen,− če bi prišlo do spremembe ustanoviteljstva, kibi zadevala ustanoviteljski delež, večji od polovicepotrebnih sredstev za delovanje zavoda.Svet mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi direktorjaiz razlogov, navedenih v tretjem odstavkutega člena, pridobiti soglasja in mnenja kakor obimenovanju direktorja. Svet mora direktorja seznanitio razlogih za razrešitev in mu dati možnost, dase o njih v roku 15 dni izjavi.Če občine ustanoviteljice, pogodbenice, strokovnidelavci zavoda in strokovni svet zavoda ne odgovorijov roku 60 dni, se šteje, da so bila mnenja pozitivna.Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevatisodno varstvo.5.1.2 Vršilec dolžnosti direktorja2 2 . č l e nVršilca dolžnosti direktorja imenuje svet, če direktorjupredčasno preneha mandat in ni bil izpeljan rednipostopek imenovanja, oziroma, če se v razpisnemroku ni nihče prijavil, oziroma, če ni bil nihče izmedprijavljenih kandidatov imenovan za direktorja.8

Vršilca dolžnosti lahko svet imenuje izmed strokovnihdelavcev zavoda ali izmed prijavljenih kandidatovza čas do imenovanja direktorja, vendar največza eno leto.5.1.3 Naloge direktorja2 3 . č l e nDirektor je za svoje delo odgovoren svetu zavoda.Naloge direktorja so:− načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanjezavoda,− sprejema strateški načrt,− sprejema letni program dela in finančni načrt,− sprejema akt o organizaciji dela po predhodnemmnenju reprezentativnih sindikatov vzavodu, če so ti organizirani,− sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest popredhodnem mnenju reprezentativnih sindikatovv zavodu, če so ti organizirani,− sprejema kadrovski načrt,− sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskegavzdrževanja,− sprejema druge akte zavoda, če ni s predpisi alis tem odlokom določeno, da jih sprejema svet,− sklepa pogodbe za izvajanje dejavnosti zavoda,− skrbi za produktivnost in ekonomičnost poslovanjazavoda,− skrbi za trženje storitev,− določa cene storitev,− oblikuje predloge novih programov in dodatnihstoritev,− skrbi za promocijo zavoda,− skrbi za sodelovanje z drugimi knjižnicami, kulturnimiin drugimi organizacijami,− določa podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost,− izdaja sklepe ter imenuje komisije, delovneskupine in druga delovna telesa za proučitevdoločenih vprašanj ali izvedbo določenih nalogiz svoje pristojnosti,− odloča o sklepanju in prenehanju delovnegarazmerja, razporeja delavce in izvaja druge pristojnostis področja delovnih razmerij v skladuz veljavno zakonodajo,− imenuje pomočnika direktorja, namestnika direktorjain druge delavce s posebnimi pooblastili,− poroča ustanoviteljem in svetu o zadevah, ki lahkopomembno vplivajo na delovanje zavoda,− pripravi letno poročilo o delu in poslovanju zavoda,− sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavodima,− zagotavlja obveščanje zaposlenih v skladu z veljavnimipredpisi,− izvršuje sklepe in druge odločitve sveta zavoda,− opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni inpredpisi, ta odlok in splošni akti zavoda.K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme,dvanajste in dvaindvajsete alineje prejšnjega odstavkadaje soglasje svet.Strateški načrt iz prvega odstavka tega člena je dokumentsrednjeročnega razvojnega načrtovanja, ki upoštevacilje in prioritete nacionalnega oziroma lokalnegaprograma za kulturo, program dela za posameznoposlovno leto pa je opredeljen z letnim programomdela in finančnim načrtom, kadrovskim načrtom, načrtomnabav in načrtom investicijskega vzdrževanja.Direktor je dolžan o svojih ugotovitvah v zvezi s strokovnimdelom obveščati strokovni svet zavoda tersprejemati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in zanapredek strokovnega dela.5.1.4 Pooblastila direktorja2 4 . č l e nDirektor zastopa in predstavlja zavod v pravnemprometu neomejeno in je pooblaščen za sklepanjepogodb v okviru letnega finančnega načrta, načrtanabav in kadrovskega načrta, razen pogodb, ki senanašajo na prodajo ali oddajo nepremičnin, ki jihima zavod v upravljanju in je potrebno zanje soglasjelastnika.Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil,določenih z zakonom in s tem odlokom, preneseopravljanje posameznih zadev na posamezne delavces posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranjiorganizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomeščadirektorja delavec zavoda, ki ga pooblastidirektor. Pisno pooblastilo določa obseg, vsebino intrajanje pooblastila.5.1.5 Pomočnik direktorja2 5 . č l e nZavod ima pomočnika direktorja za področje organizacijedela.Pomočnika imenuje direktor na podlagi neposrednegapovabila ali javnega razpisa.9

Mandat pomočnika direktorja velja za čas trajanjamandata direktorja in se lahko ponovi. Delovno razmerjepomočnika direktorja se sklene za določenčas. Če je bil pomočnik direktorja pred nastopommandata zaposlen v zavodu za nedoločen čas, seza urejanje njegove zaposlitve po izteku mandatasmiselno uporabi določbo zadnjega odstavka 20.člena tega odloka.2 6 . č l e nPomočnik direktorja mora izpolnjevati naslednjepogoje:− univerzitetna izobrazba družboslovne smeri,− 5 let delovnih izkušenj na ustreznem področjudela zavoda ,− opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke,− znanje slovenskega jezika,− aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika.2 7 . č l e nPomočnik direktorja je lahko razrešen oziroma mulahko preneha mandat predčasno iz enakih razlogov,kot lahko preneha mandat direktorju.Pred sprejemom sklepa o razrešitvi na podlagi razlogoviz 20. člena tega odloka mora direktor seznanitipomočnika direktorja o razlogih za razrešitev in mudati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.5.2 Svet zavoda2 8 . č l e nSvet sestavlja dvanajst članov:– devet članov imenujejo ustanovitelji izmed strokovnjakovs področja dela javnega zavoda, financin pravnih zadev, od tega štiri imenuje Mestnaobčine Maribor , po enega člana pa druge občineustanoviteljice, in– trije člani predstavniki delavcev zavoda.Položaj direktorja zavoda je nezdružljiv s članstvomv svetu.Mandat članov sveta traja 5 let, po preteku mandataso člani lahko ponovno imenovani. O izteku mandatačlanov sveta je direktor dolžan obvestiti ustanovitelje90 dni pred potekom mandata svetu. Mandat svetuzačne teči z dnem konstituiranja.V primeru, da do izteka mandata sveta še ni konstituirannovi svet, opravlja obstoječi svet naloge dokonstituiranja novega sveta.Svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večinačlanov sveta.Svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.Podrobnejše delovanje uredi svet s poslovnikom.2 9 . č l e nNaloge sveta:− nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda,− spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda,− predlaga ustanoviteljem revizijo poslovanjazavoda, ki jo lahko opravi tudi notranji revizorobčin ustanoviteljic,− razpiše tajno glasovanje strokovnih delavcev omnenju glede imenovanja oziroma razrešitvedirektorja,− imenuje in razrešuje direktorja,− sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem inizvaja pravice in obveznosti delodajalca v razmerjudo direktorja,− potrjuje letno poročilo o delu in poslovanju zavoda,− sprejema zaključni račun zavoda,− odloča o razpolaganju s presežki prihodkovnad odhodki zavoda ter daje predhodno soglasjek predlogu pokrivanja primanjkljaja zavoda,− ocenjuje delo direktorja,− imenuje zunanje člane strokovnega sveta,− daje soglasje k strateškemu načrtu, letnemuprogramu dela in finančnemu načrtu, aktu osistemizaciji delovnih mest, aktu o organizacijidela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav, načrtuinvesticijskega vzdrževanja in k zavodski kolektivnipogodbi, če jo zavod ima, ter nadzira izvajanjeteh aktov,− daje soglasje k cenam storitev zavoda,− opravlja druge naloge v skladu z zakonskimipredpisi in tem odlokom o ustanovitvi zavoda.5.3 Strokovni svet3 0 . č l e nStrokovni svet zavoda sestavljajo posamezniki, kilahko s svojimi strokovnimi oziroma poslovnimi izkušnjamiin javnim ugledom prispevajo k boljšemudelovanju zavoda. Strokovni svet sestavlja 5 članov,in sicer:− dva člana izvolijo zaposleni v zavodu na zborudelavcev z večino glasov vseh navzočih, pri čemerenega izvolijo izmed vseh zaposlenih, enegapa izmed zaposlenih na strokovnih področjihdejavnosti zavoda,− enega člana predlaga Zveza bibliotekarskihdruštev Slovenije,10

− dva člana predlaga Društvo bibliotekarjev Maribor.Direktor mora pozvati predlagatelje na dostavo predlogovnajmanj 90 dni pred potekom mandata.Mandat članom strokovnega sveta traja 5 let. Popreteku mandata so lahko ponovno imenovani oz.izvoljeni. Mandat strokovnemu svetu začne teči zdnem konstituiranja.Strokovni svet zavoda sklepa veljavno, če je na sejinavzoča večina članov sveta. Strokovni svet zavodasprejema odločitve z večino glasov vseh članov.Podrobnejše delovanje uredi strokovni svet zavodas poslovnikom.3 1 . č l e nNaloge strokovnega sveta:− spremlja in ocenjuje delovanje zavoda in politikoustanoviteljev na področju knjižnične dejavnosti,− ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programadela glede na poslanstvo zavoda,− obravnava vprašanja s področja strokovnegadela zavoda ter daje direktorju mnenja, predlogein pobude za reševanje teh vprašanj,− daje svetu predhodno mnenje k imenovanju inrazreševanju direktorja zavoda,− daje predhodno mnenje k zavodski kolektivnipogodbi, če jo zavod ima,− daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjemzavoda,− druge naloge, določene z zakoni in predpisi.− če nastopi delo ali funkcijo, ki je nezdružljiva sčlanstvom v svetu,− če se neopravičeno ne udeležuje sej,− pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,− ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravljastrokovno,− če član sveta ne zastopa interesov ustanoviteljev.Člana sveta zavoda lahko pred potekom mandata izrazlogov, navedenih v predhodnem odstavku, razrešiustanovitelj, ki ga je imenoval, na predlog svetazavoda ali na predlog pristojnih organov občinustanoviteljic.Zunanjega člana strokovnega sveta lahko svet razrešipred iztekom mandata iz razlogov iz prvega odstavkain na zahtevo člana samega, na zahtevo predlagateljaiz druge ali tretje alineje prvega odstavka 30. členatega odloka, na predlog strokovnega sveta ali svetazavoda. Glede odpoklica člana strokovnega sveta,ki so ga izvolili zaposleni, se smiselno uporabljajodoločbe o postopku za izvolitev.Mandat člana preneha tudi s smrtjo člana, članustrokovnega sveta, ki ga izvolijo zaposleni pa tudi sprenehanjem delovnega razmerja v zavodu.V primeru predčasnega prenehanja mandata članase za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvolinov član po enakem postopku, kot je bil imenovanoziroma izvoljen razrešeni član. Nadomestno imenovanjeoziroma izvolitev se ne opravi, če je mandatprenehal največ dvema članoma iz različnih skupinin je do izteka mandata sveta oziroma strokovnegasveta ostalo manj kot šest mesecev.5.4 Skupne določbe za svet zavoda instrokovni svet3 2 . č l e nPrvo konstitutivno sejo sveta skliče direktor v roku30 dni po imenovanju članov sveta, v enakem rokupo imenovanju zunanjih članov strokovnega svetain po izvolitvi predstavnikov zaposlenih v strokovnisvet skliče direktor prvo konstitutivno sejo strokovnegasveta.Na prvi – konstitutivni seji sveta člani sveta medseboj izvolijo predsednika in namestnika, isto veljatudi za strokovni svet.3 3 . č l e nČlan sveta zavoda oziroma strokovnega sveta je lahkorazrešen pred potekom mandata, za katerega jeimenovan, če:− sam zahteva razrešitev,6 . S p l o š n ia k t i z a v o d a3 4 . č l e nSplošni akti zavoda so pravilniki, poslovniki in drugiinterni predpisi, s katerimi se urejajo posameznapodročja ali vprašanja, pomembna za delo in poslovanjezavoda.Splošni akti in postopki njihovega sprejemanja morajobiti v skladu z zakonom in tem odlokom. Splošneakte, za katere je s tem odlokom ali zakonomdoločeno, da morajo pridobiti soglasje sveta zavoda,lahko direktor sprejme, ko je soglasje sveta dano.Pogoj za uveljavitev sprejetega splošnega akta jenjegova objava. Postopek priprave splošnega akta,način informiranja zaposlenih in izvedbe razprave11

ter postopek sprejemanja in objave splošnega aktadoloči direktor, če ni z zakonom ali predpisi drugačedoločeno.Predloge splošnih aktov zavoda, s katerimi delodajalecdoloča organizacijo dela ali določa obveznosti,ki jih morajo zaposleni poznati zaradi izpolnjevanjapogodbenih in drugih obveznosti, mora zavod predsprejemom posredovati v mnenje reprezentativnemusindikatu zavoda, če je ta organiziran.O vsebini predlogov splošnih aktov iz prejšnjegaodstavka mora direktor pred sprejemom aktov neposrednoobvestiti tudi zaposlene. Ti imajo pravicodati pripombe in predlagati spremembe k predlogusplošnih aktov iz prejšnjega odstavka.3 5 . č l e nZavod ima naslednje splošne akte:− strateški načrt,− akt o organizaciji dela,− akt o sistemizaciji delovnih mest,− pravilnik o splošnih pogojih poslovanja knjižnice,− pravilnik o varovanju osebnih podatkov,− akt o varstvu pri delu in požarni varnosti,− poslovnik kakovosti,− druge z zakoni in veljavnimi predpisi določeneakte.Akta iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka selahko združita v en splošni akt.Zavod ima lahko tudi druge splošne akte v skladu stem odlokom in veljavnimi predpisi.Splošne akte iz prve do vključno četrte alineje prvegaodstavka tega člena sprejema direktor po predhodnemsoglasju sveta zavoda, preostale splošne aktesprejema direktor, v kolikor ni s posebnimi predpisidrugače določeno.7 . V a r o v a n j eposlovne tajnosti3 6 . č l e nZa poslovno tajnost štejejo podatki in listine ter druginosilci informacij, ki jih zavod zbira, hrani in posreduje,oziroma uporablja v svojem poslovnem prometu:− osebni podatki o članih knjižnice,− osebni podatki zaposlenih v zavodu,− podatki in dokumenti, ki so s predpisi določeniza poslovno tajnost,− podatki in listine, ki jih svet določi za poslovnotajnost.Obveznost varovanja poslovnih tajnosti je splošnain trajna. Kršitev poslovne tajnosti se šteje za hujšokršitev delovnih obveznosti.Način varovanja poslovnih tajnosti, dostop do njihin njihovo uporabo določi direktor.8 . S r e d s t v aza delo inodgovornost zaobveznosti zavoda8.1 Upravljanje z javnoinfrastrukturo na področjukulture3 7 . č l e nZavod ima za izvajanje svoje dejavnosti v upravljanjunaslednja sredstva:a) nepremičnine s pripadajočo funkcionalno opremov skupni lasti občin ustanoviteljic:− Rotovški trg 1 in 2 Maribor, del zgradbe, ki služičitalnici, tehničnim in upravnim prostoromknjižnice, v izmeri 400 m², parc. št. 1548, vl. št.1203 K.O. Maribor Grad,− Rotovški trg 6, Maribor, pritličje in del prveganadstropja zgradbe, ki služi izposoji osrednjepionirske knjižnice s pravljično sobo, v izmeri234 m², parc. št. 1667, vl. št. 494 K.O. Maribor– Grad,− Zagrebška 18, Maribor, kletni del zgradbe, kisluži enoti potujoče knjižnice v izmeri 175 m²,parc. št. 601, vl. št. 2706 K.O. Tezno;b) nepremičnine s pripadajočo funkcionalno opremov lasti občin ustanoviteljic:v lasti Mestne občine Maribor:− Rotovški trg 2, Maribor, del zgradbe, razendela nepremičnine, ki je v skupni lasti občinustanoviteljic, s površino 1480 m², od tega vuporabi zavoda 432 m², parc. št. 1548, vl. št.1203 K.O. Maribor Grad,12

− Proletarskih brigad 61a in 63a, Maribor, delobjekta v izmeri 978,45 m², parc. št. 80/1, 80/4,vl. št. 1276 K.O. Spodnje Radvanje,− Zagrebška 18, Maribor, pritlični del objektav izmeri 380 m², parc. št. 601, vl. št. 2706 K.O.Tezno,− Dvořakova 3, Maribor, del pritličja zgradbe vizmeri 350 m², parc. št. 261, 262, vl. št. 1208,K. O. Tabor,− Kamniška graba 2, Kamnica, del zgradbe v izmeri62 m², parc. št. 46/6, vl. št. 72, K.O. Kamnica;v lasti Občine Duplek:− Cesta k Dravi 8, Sp. Duplek, del zgradbe v izmeri158 m², parc. št. 354/8, vl. št. 788 K. O.Spodnji Duplek;v lasti Občine Hoče – Slivnica:− Pohorska 15, Hoče, del zgradbe v izmeri 123 m²,parc. št. 755, vl. št. 1258, K. O. Sp. Hoče;c) nepremičnine, ki so jih občine ustanoviteljice alizavod v njihovem interesu zagotovili z najemnopogodbo, s pripadajočo funkcionalno opremo;d) nepremičnine s pripadajočo funkcionalno opremo,ki jih zavod upravlja na osnovi pogodb oizvajanju javne službe za občine, ki niso ustanoviteljicezavoda;e) bibliobus v lasti vseh občin, ki so njegovo nabavosofinancirale;f ) knjižnično gradivo, ki ga občine ustanoviteljicezdružujejo v skupno premoženje za potrebe izvajanjaknjižnične dejavnosti.Navedena sredstva točkah a), b) in e) predstavljajojavno infrastrukturo občin ustanoviteljic na področjukulture za potrebe izvajanja knjižnične dejavnostikot javne službe.Zavod je dolžen zagotavljati polno izkoriščenostjavne kulturne infrastrukture in sredstev, s katerimiupravlja.8.2 Viri, način in pogoji pridobivanjasredstev za delo3 8 . č l e nZavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti:− iz proračuna občin ustanoviteljic,− iz proračuna občin pogodbenih partneric na podlagipogodb o izvajanju knjižnične dejavnosti,− iz državnega proračuna.Poleg tega lahko pridobiva sredstva iz nejavnih virov:− s članarinami in drugimi nadomestili,− s prodajo blaga in storitev na trgu,− z oddajanjem prostorov in opreme drugim uporabnikom,− z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov.Zavod pridobiva proračunska sredstva občin ustanoviteljicin občin pogodbenih partneric za svojedejavnosti na osnovi predloženega letnega programadela in finančnega načrta, ki je bil s financerjipredhodno usklajen in h kateremu je dal soglasjesvet zavoda. Usklajevanje poteka po postopku in vrokih, kot jih določajo veljavni predpisi, pristojni organiobčin ustanoviteljic ter ta odlok.V okviru potrjenega letnega programa dela in finančneganačrta zavod samostojno gospodari s prihodki.Zavod ločeno izkazuje prihodke in odhodke iz javnihvirov, iz tržne dejavnosti in drugih nejavnih virov.3 9 . č l e nZavod je dolžan ustanoviteljem letno posredovati,na zahtevo posameznega ustanovitelja pa tudi medletom, podatke o poslovanju zavoda, o poslovnihrezultatih zavoda ter druge podatke, ki so potrebniza izvrševanje funkcije ustanovitelja.4 0 . č l e nZavod predlaga občinam ustanoviteljicam in občinampogodbenim partnericam strateški načrt razvojaknjižnične dejavnosti. Z razvojnimi programikulture občin usklajen strateški načrt, ki pridobi soglasjeobčin in sveta zavoda, je podlaga za pripravoletnih planov in finančnih načrtov zavoda.Po neposrednem pozivu v skladu z zakonodajo napodročju kulture, ki ga v imenu občin ustanoviteljicin pogodbenih partneric zavodu za določeno proračunskoobdobje posreduje občina, v kateri je sedežzavoda, predlaga zavod občinam letni program delain finančni načrt.Občine posamič usklajujejo z zavodom program delakrajevnih knjižnic in mobilne knjižnice, glede skupnihprogramov, skupnih stroškov in delitve le-tehpa se občine usklajujejo tudi med seboj. Postopkeusklajevanja med občinami organizira občina, v katerije sedež zavoda.Z občinami, ki niso ustanoviteljice zavoda, usklajujeprogram dela in finančni načrt zavod, občina, v katerije sedež zavoda, pa organizira pridobitev soglasjaobčin ustanoviteljic, kadar je to potrebno.13

Velja, da je letni program dela in finančni načrt sprejet,ko z njim soglaša več kot polovica občin ustanoviteljic,ki skupaj po pripadajočem deležu prebivalstvapresegajo 85 odstotkov vseh prebivalcev občinustanoviteljic.Na podlagi usklajenega in potrjenega programa delain finančnega načrta zavoda sklenejo občine ustanoviteljicein druge občine, v katerih zavod izvaja javnoslužbo, z zavodom letno pogodbo o financiranjudejavnosti, upoštevaje zakonske predpise s področjajavnih financ.Če posamezna občina ustanoviteljica ali pogodbenapartnerica ne izpolnjuje pogodbenih obveznostido zavoda ali jih ne izpolnjuje pravočasno in redno,ali v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe izprejšnjega odstavka, je zavod dolžan obvestiti vseobčine ustanoviteljice, občine pogodbene partnericeter ministrstvo, pristojno za kulturo.Dokler ne pride do uskladitve letnega plana dela infinančnega načrta zavoda z občinami ustanoviteljicamiter do sklenitve letnih pogodb o financiranju,zavod posluje, občine ustanoviteljice pa zagotavljajosvoje obveznosti do zavoda, v obsegu iz preteklegaposlovnega leta v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanjev obdobju začasnega financiranja.Določbe predhodnega odstavka smiselno veljajotudi za občine pogodbene partnerice, s splošnopogodbo iz tretjega odstavka 46. člena tega odlokao izvajanju dejavnosti v občinah pogodbenihpartnericah pa zavod dogovori obveznosti plačilastroškov izvajanja dejavnosti v času do sklenitveletne pogodbe o financiranju.8.3 Obveznosti občin ustanoviteljicin občin pogodbenih partneric dozavoda4 1 . č l e nObčine ustanoviteljice in občine pogodbene partnericeso dolžne zagotavljati sredstva za delo zavodana osnovi sprejetega programa dela in finančneganačrta zavoda, h kateremu so dale soglasje, po dinamiki,dogovorjeni z zavodom, ter po vrsti sredstev,ki jih skladno z zakonom in predpisi zagotavljajoustanovitelji.Občine zagotavljajo sredstva za financiranje mrežeknjižničnih enot, vsaka za obseg dejavnosti v svojihteritorialnih mejah.4 2 . č l e nČe zakon ali predpisi ne določajo drugače, se stroškimobilne knjižnice izračunavajo po dejanskih stroškihizvajanja izposoje z bibliobusom, sredstva za financiranjeteh stroškov pa zagotovijo občine, v katerih sopostajališča bibliobusa. Vsaka od teh občin zagotovidelež sredstev, ki ustreza deležu števila prebivalcevte občine v skupnem številu prebivalcev občin s postajališčibibliobusa.4 3 . č l e nObčine ustanoviteljice skladno z zakonom in predpisio knjižničarstvu zagotavljajo sredstva za nakupknjižničnega gradiva in sicer kot skupno dobro vkorist vsem uporabnikom knjižnične dejavnosti zavoda.Letni obseg sredstev določijo občine ustanoviteljiceenotno in sicer po prebivalcu in številuprebivalcev občine.4 4 . č l e nObčine ustanoviteljice in občine pogodbene partnericezagotavljajo sredstva za pokrivanje skupnihstroškov knjižnične dejavnosti. Deleži občin pri zagotavljanjuskupnih stroškov delovanja knjižnice sosorazmerni z deležem posamezne občine v številuprebivalcev vseh občin ustanoviteljic. Občine ustanoviteljicelahko z medsebojno pogodbo dogovorijodrugačno delitev skupnih stroškov.Če se občine ustanoviteljice s pogodbo iz prejšnjegaodstavka ne dogovorijo drugače, velja, da skupnistroški obsegajo:− stroške nabave knjižničnega gradiva,− stroške zaposlenih delavcev za izvajanje izbora,nabave, obdelave, opreme, distribucije in odpisagradiva,− programske in splošne neprogramske stroškeskupnih nalog v osrednji knjižnici s čitalnico inosrednji knjižnici za otroke in mladino,− stroške zaposlenih vodstvenih, administrativnihin tehničnih delavcev za vodenje knjižnice ter zaračunovodska, administrativna in tehnična dela,− stroške prostorov in druge funkcionalne stroškeza izvajanje skupnih nalog.Določbe o zagotavljanju sredstev za skupne stroškeveljajo tudi za zagotavljanje investicijskih sredstev zapotrebe skupnih nalog knjižnice.Za izračun deležev občin iz 42., 43. in prvega odstavkatega člena se uporablja podatke iz javne objaveStatističnega urada RS o številu prebivalcev sstalnim prebivališčem po občinah na 31. decemberpredhodnega koledarskega leta za financiranje vprihodnjem letu.4 5 . č l e nZavod po enakih merilih, kot veljajo za občine ustanoviteljice,izračunava in zaračunava delež skupnih14

stroškov tudi občinam, ki niso njegove ustanoviteljicein ki v njih zavod izvaja javno službo knjižničarstvana osnovi pogodbe. S to pogodbo se vsaki odteh občin določi tudi delež v odstotkih v skupnihstroških in pripadajoči letni znesek obveznosti iznaslova skupnih stroškov. Odstopanja od enotnihmeril pri določitvi skupnih stroškov so za občine pogodbenepartnerice možna samo s soglasjem občinustanoviteljic.4 6 . č l e nZavod je dolžan pridobiti od ustanoviteljev soglasjeza pogodbeno izvajanje knjižnične dejavnosti vdrugih občinah.Šteje se, da ustanovitelji dajo soglasje za pogodbenoizvajanje knjižnične dejavnosti v občinah, določenihs Prilogo 1 k Pravilniku o pogojih za izvajanjeknjižnične dejavnosti kot javne službe (Ur. list RS,št. 73/03):− Lovrenc na Pohorju,− Kungota,− Šentilj v Slovenskih goricah,− Pesnica pri Mariboru,− Ruše,− Selnica ob Dravi.Z občinami pogodbenimi partnericami sklene zavodsplošno pogodbo o izvajanju dejavnosti knjižničarstva,z letno pogodbo o financiranju dejavnosti padoloči letni obseg dela ter finančne obveznosti tehobčin.Občine ustanoviteljice lahko zavodu odrečejo soglasjeza pogodbeno izvajanje knjižnične dejavnostiv občinah, ki ne poravnajo sorazmernega deležaskupnih stroškov knjižnice, ali če bi bila zaradi pogodbenegaizvajanja dejavnosti za druge občineprizadeta kakovost knjižnične dejavnosti v občinahustanoviteljicah. V takem primeru lahko zavod izvajadejavnosti javne službe v teh občinah, če državaskladno z zakonom zagotovi potrebna sredstva zaizvajanje nalog javne službe.Število enot krajevnih knjižnic ter obseg dela v posamezniobčini ustanoviteljici ali občini pogodbenipartnerici lahko zavod povečuje ali krči s soglasjemle-te in ko ta zagotovi potrebna sredstva, oziroma, če,skladno z zakonom, tako odloči in zagotovi sredstvaza izvajanje javne službe knjižničarstva država.Število postajališč in obseg storitev potujoče knjižnicev posamezni občini, ki vplivajo na višino stroškoviz 42. člena tega akta, lahko zavod spreminjas soglasjem te občine. Kadar gre pri spreminjanjuobsega dela mobilne knjižnice v posamezni občiniza odstopanje od veljavnega standarda in so zatopotrebna dodatna sredstva, pridobi zavod soglasjavseh občin, v katerih izvaja izposojo z mobilno knjižnico,razen če zainteresirana občina sama zagotovipotrebna dodatna sredstva, oziroma, če, skladno zzakonom, tako odloči in zagotovi sredstva za izvajanjete vrste javne službe država.8.4 Način razpolaganja s presežkomprihodkov nad odhodki in načinkritja primanjkljaja sredstevza delo zavoda4 7 . č l e nPresežek prihodkov nad odhodki lahko zavod namenile za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.Presežek prihodkov nad odhodki, ki nastane na področjuredne dejavnosti zavoda, se uporabi za razvojdejavnosti v občini, v kateri je nastal, oziroma za razvojskupnih nalog, če izvora po občini ni mogočedoločiti.O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nadodhodki odloča svet zavoda na predlog direktorjain na podlagi soglasja ustanoviteljev oziroma občinpogodbenih partneric, kadar gre za razporejanjepresežka iz predhodnega odstavka.Svet zavoda na predlog direktorja samostojno odločao razporejanju presežkov, ki nastanejo iz nejavnihvirov prihodkov zavoda, vendar le s soglasjemustanoviteljev, če gre za razporejanje v namene, iznaslova katerih bi nastajale višje obveznosti ustanoviteljev.4 8 . č l e nO načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja zavodaodločajo ustanovitelji na predlog direktorja popredhodnem soglasju sveta zavoda.9 . P r a v i c eobveznostiin odgovornostizavoda v pravnemprometu4 9 . č l e nZavod nastopa v pravnem prometu v okviru svojedejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obve-15

znostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Zavododgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, skaterimi lahko razpolaga.5 0 . č l e nZavod prevzema odgovornost za smotrno, to je ekonomično,gospodarno in učinkovito ravnanje s sredstvi,namenjenimi za dejavnosti zavoda ter odgovornostdobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi,ki so last ustanoviteljev.5 1 . č l e nS premičnim premoženjem, ki je v lasti občin ustanoviteljicter občin pogodbenih partneric, upravljazavod samostojno, z nepremičninami iz 37. členatega odloka pa samo po predhodnem soglasju lastnika.Omejitve zavoda iz predhodnega odstavka pri razpolaganjuz nepremičninami se nanašajo na vse razpolagalneposle z nepremičninami in posle, s katerimise premoženje ustanovitelja obremenjuje, razen naoddajo nepremičnin v najem, o čemer zavod odločasamostojno v okviru predpisov in sklepov občinlastnic premoženja.S premoženjem v upravljanju, ki predstavlja nepremičnoin drugo javno infrastrukturo na področju kulture,zavod ne more prevzemati obveznosti do tretjihoseb.1 0 . O d g o v o r n o s t iu s t a n o v i t e l j az a o b v e z n o s t iz a v o d a5 2 . č l e nZa obveznosti zavoda subsidiarno odgovarjajo ustanoviteljido višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajoiz proračuna posameznega ustanoviteljaza delovanje zavoda.Ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti zavodaiz naslova dejavnosti, ki jih zavod opravlja za drugenaročnike.1 1 . M e d s e b o j n epravicein obveznostiobčin ustanoviteljic5 3 . č l e nUstanoviteljske pravice in obveznosti, razen odločanjao zadevah v pristojnosti svetov oziroma mestnegasveta občin ustanoviteljic, navedenih v tretjemodstavku 1. člena tega akta, skladno z določbami 61.člena Zakona o lokalni samoupravi izvajajo županiobčin ustanoviteljic kot skupen organ teh občin.Sestanke županov občin ustanoviteljic sklicuje županobčine, v kateri je sedež zavoda, vsak od županov paima pravico zahtevati sklic sestanka.Župani sprejemajo odločitve z večino glasov. Odločitveo soglasjih k strateškemu programu ter k letnemprogramu dela in finančnem načrtu zavoda so sprejete,če je zanje glasovala večina vseh županov občinustanoviteljic in ki predstavljajo več kot 85 odstotkovprebivalcev območja vseh občin ustanoviteljic.5 4 . č l e nSkupno premoženje občin ustanoviteljic iz točk a),e) in f ) 37. člena tega odloka, vrednost skupnegapremoženja, lastniški deleži v skupnem premoženjuter pravice in obveznosti do skupnega premoženjaobčin ustanoviteljic se opredelijo v pogodbio urejanju premoženjskih razmerij med občinamiustanoviteljicami.Lastniški deleži v nepremičninah in pripadajoči opremi,ki služijo skupnim nalogam izvajanja javne službeknjižničarstva za vse občine ustanoviteljice zavoda,temeljijo na določbah Dogovora o delitvi skupnegapremoženja občine Maribor (MUV, št. 23/1997) inSporazuma o načinu razdelitve premoženja Mestneobčine Maribor (MUV, št. 10/2001).Lastniški deleži občin v bibliobusu temeljijo na dejanskemdeležu posamezne občine v sofinanciranjunabave bibliobusa, pri čemer so bile udeležene tudiobčine, ki niso ustanoviteljice zavoda.Lastniški deleži v skupnem premoženju občin ustanoviteljicse lahko z investicijskimi vlaganji ter z nakupiknjižničnega gradiva spremenijo.16

1 2 . P r e h o d n ein končne določbe5 5 . č l e nDejavnost zbiranja, obdelovanja, varovanja in posredovanjadomoznanskega gradiva iz druge alinejedrugega odstavka 10. člena tega odloka in varovanjeknjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik, iz osmealineje prvega odstavka 10. člena tega odloka se dodrugačne odločitve občin ustanoviteljic sporazumnoizvaja v Univerzitetni knjižnici Maribor.5 6 . č l e nDel nepremičnine iz prve alineje točke a) 37. členatega odloka lahko preide v skupno last po dokončanemdenacionalizacijskem postopku. V primeru, dazaradi odločitev v denacionalizacijskem postopkune bo mogoče zagotoviti potrebnih nepremičnin zaskupne naloge zavoda kot javne infrastrukture, bodoprostorske pogoje zavodu za te naloge zagotavljaleustanoviteljice v skladu z določbami 44. člena tegaodloka, v obsegu, kot ga bodo dogovorile.5 7 . č l e nDo konstituiranja skupnega organa občin ustanoviteljicza izvajanje pravic in obveznosti ustanoviteljevknjižnice iz 53. člena tega odloka izvaja pravice inobveznosti ustanoviteljev javnega zavoda Mestnaobčina Maribor s soglasjem drugih občin ustanoviteljic.Šteje se, da je izvajalki ustanoviteljskih pravic in obveznostisoglasje dano tudi, če druge ustanoviteljicene odgovorijo v petnajstih dneh od prejema pisnegapredloga, oziroma v 60 dneh v zadevah, kot so soglasjeali mnenje za imenovanje direktorja, soglasjeo razpolaganju s skupnim premoženjem, ki je vupravljanju javnega zavoda, ter v zadevah v zvezi spotrjevanjem letnega programa zavoda in financiranjemstroškov delovanja zavoda.5 8 . č l e nSvet zavoda in strokovni svet zavoda se konstituiratanajkasneje v 3 mesecih od uveljavitve tega odloka.Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi organi.Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljuje z delomdosedanji direktor do izteka mandata, za kateregaje bil imenovan.5 9 . č l e nInterni akti zavoda morajo biti usklajeni s tem odlokomo ustanovitvi v roku 4 mesecev od dneva uveljavitvetega odloka.Zavod pripravi strateški načrt razvoja knjižnične dejavnostiza občine ustanoviteljice in občine pogodbenepartnerice v šestih mesecih po uveljavitvi tegaodloka. Dokler ni strateškega načrta, se kot izhodiščeza pripravo letnega programa dela in finančnega načrtater drugih letnih planskih aktov zavoda uporabljaobseg dejavnosti v preteklem poslovnem letu.6 0 . č l e nZ dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljatiOdločba Skupščine mesta Maribor št. 022-40/83-07z dne 16. oktobra 1986 (MUV št. 10/88), Statut Mariborskeknjižnice Maribor z dne 21.3.1984 ter Spremembein dopolnitve statuta Mariborske knjižniceMaribor z dne 2.12.1992, ki jih nadomešča ta Odloko ustanovitvi javnega zavoda Mariborska knjižnicaMaribor.6 1 . č l e nNa podlagi tega odloka poskrbi direktor za vpis vsodni register.6 2 . č l e nTa odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskemuradnem vestniku.Občina DuplekŽUPANJanez RIBIČ l. r.Občina Hoče – SlivnicaŽUPANAnton OBREHT, prof., l. r.Občina Miklavž na Dravskem poljuŽUPANLeo KREMŽAR, univ. dipl. nov., l. r.Občina Rače – FramŽUPANBranko LEDINEK, inž. agr., l. r.Mestna občina MariborŽUPANBoris SOVIČ, univ. dipl. inž. el., l. r.Občina StaršeŽUPANVili DUCMAN l. r.17

Objavljeno v Medobčinskem uradnem vestniku (ISSN 1408-1717) dne 8. aprila 2005(MUV, št. 8/2005, str. 100-110).Spremembe odloka objavljene v MUV 16/06 in 17/09.