Tukaj - Frančiškani v Sloveniji

32bratFrančišek 5 • 2007daljše odlašanje in navajenost na kraj niti nazunaj dajala videza nekakšnega lastništva, sobrž zapustili tisti kraj, šli za srečnim očetomin tedaj vstopili v Spoletsko dolino.Resnični častilci pravičnosti so se medseboj tudi pogovarjali, ali naj se gibljejo medljudmi ali naj se zatečejo v samotne kraje.Toda sveti Frančišek, ki ni zaupal v lastnozavzetost, ampak je vsako opravilo začel zmolitvijo (prim. Ps 87,14), si je izvolil, da nebo živel samo zase, ampak zanj, ki je umrl zavse (prim. 2 Kor 5,15). Vedel je, da je bil zatoposlan, da pridobi za Boga duše, ki jih je hudičposkušal odnesti.15. poglavje (I)Kako je blaženi Frančišek postal slavenin je mnoge spreobrnil k Bogu; kakoje dobil ime Red manjših bratov in kakoje blaženi Frančišek vzgajal tiste, ki soprihajali v red36. Junaški Kristusov vojak Frančišek jehodil okrog po mestih in trgih (prim. Mt 9,35)in oznanjal božje kraljestvo, a ne s prepričljivimibesedami človeške modrosti, ampak znaukom in močjo Duha (1 Kor 2,4), oznanjalje mir (prim. Mt 9,35; Apd 10,36) ter učil odrešenjein pokoro v odpuščanju grehov (prim.Mr 1,4). Pri vsem pa je bil zaupljiv (prim.Apd 9,28) po apostolski avtoriteti, ki mu jebila izročena, in se ni v ničemer prilizoval inz ničimer mamljivo zavajal. Ni znal gladitikrivde, ampak jo je zabadal; ni zagovarjalživljenja grešnikov, ampak ga je z ostro grajonapadal. Kar je drugim svetoval z besedami,se je sam najprej prepričal v dejanju. Ni se baločitkov, saj je govoril najčistejšo resnico, takoda so se celo najbolj učeni možje, silni v slavi indostojanstvu, čudili njegovim govorom in jihje njegova navzočnost navdajala s koristnimstrahom.Pritekli so možje, pritekle žene, prihiteli sokleriki in se podvizali redovniki, da bi videliin slišali božjega svetnika, ki je bil videti kotčlovek iz drugega veka. Ljudje vseh starosti,moški in ženske, so hiteli gledat čuda, ki jihje Gospod znova delal na svetu po svojemslužabniku. V tistem času je bilo videti, kotda bi neka nova luč prišla z nebes na zemljobodisi po Frančiškovi navzočnosti bodisipo govorici o njem; in ta luč je pregnala vsotemoto noči, ki je tako navdala malodanevso deželo, da ni skoraj nihče vedel, kam jetreba dalje. Tako globoko je bil namreč Bogpotisnjen v pozabo in brezbrižnost za njegovezapovedi je skoraj vse tako hromila, da so sekomaj pustili malce prebuditi iz zastaranih inzakrknjenih grehov.37. Kot bleščeča zvezda v temačni noči ježarel (prim. Sir 50,6; Prg 7,9) in kot jutranjazarja, ki se razliva čez temine (prim. Jl 2,2).Tako se je zgodilo, da je bilo v kratkem obličjetiste dežele povsem drugačno in se je povsodkazalo z bolj veselim izrazom, ko je odpadlanekdanja gniloba. Najprej je pobegnila sušain žetev je na pognojenem polju hitro šla vrast; celo neobdelani vinograd je začel poganjatimladike (prim. Zah 8,12) z Gospodovovonjavo (prim 3 Mz 1,9). Ko je iz sebe pognalsladko cvetje, je kmalu nato obrodil sadčasti in poštenja (prim. Sir 24,23). Povsodje odmeval glas zahvale in hvalnic (prim. Iz51,3), tako da so mnogi odvrgli posvetneskrbi. V življenju in nauku preblaženega očetaFrančiška so našli spoznanje samih sebe inso zahrepeneli po ljubezni in spoštovanjudo Stvarnika. Mnogo iz ljudstva, plemenitihin preprostih, klerikov in laikov, je po božjemnavdihu skesanih prihajalo k svetemuFrančišku in se želelo pod njegovo vzgojo inpoukom vselej bojevati. Božji svetnik je vsete kot prekipevajoč potok nebeške milostinapajal z dežjem darov Svetega Duha in krasilpolja njihovih src s cvetjem kreposti. Kakšenizreden umetnik! Po njegovem zgledu, vodiluin nauku se je ob silnem oznanjevanju medmoškimi in ženskami obnavljala KristusovaCerkev v treh vojskah kmalu odrešenih. Vsemje podeljeval pravila za življenje in na vsakistopnji zanesljivo kazal pot rešitve. •Prevedel br. Miran Špelič OFM.(se nadaljuje)