Černe, Prešern Štrukelj, Karapandža / Rehabilitacija - letn. XI, št. 1 (2012)je bila odpuščenih v domače okolje. Ob odpustu smo vprimerjavi s stanjem pred sprejemom ugotovili pomembnoizboljšanje ocene bolnikov po mFIM (p < 0,001) terocene ravnotežja z lestvico po Bergovi (p < 0,001). Obkontrolnem pregledu, ki je bil povprečno 121,1 dni (SD45,9) po odpustu, smo v primerjavi z oceno ob odpustuugotovili pomembno izboljšanje ocene bolnikov pomFIM (p = 0,001) in ocene ravnotežja z lestvico poBergovi (p = 0,007). Ocene bolnikov po kFIM, MMSE inhitrost hoje se med sprejemom, odpustom in kontrolnimpregledom niso pomembno spremenile.Zaključki:Rehabilitacijska obravnava bolnikov po ishemični možganskikapi je bila učinkovita na motoričnem funkcijskempodročju in pri izboljšanju ravnotežja, pri hitrostihoje bolnikov ter na kognitivnem področju pa izboljšanjanismo opazili.with admis<strong>si</strong>on. At the follow-up vi<strong>si</strong>t, which took place onaverage 12<strong>1.</strong>1 days (SD 45.9) after discharge, we observeda <strong>si</strong>gnificant improvement in mFIM (p = 0.001) and in theBerg Balance Scale score (p = 0,007) in comparison withdischarge. The values of cFIM, MMSE and walking speeddid not change <strong>si</strong>gnificantly between admis<strong>si</strong>on, dischargeand the follow-up vi<strong>si</strong>t.Conclu<strong>si</strong>ons:Efficacy of our rehabilitation program was confirmedregarding patients’ motor functions and balance. Wecould not confirm the efficacy regarding walking speedor cognitive functions.Key words:stroke, rehabilitation, motor functions, walking ability,balance, cognitive functionsKljučne besede:možganska kap, rehabilitacija, motorične funkcije, zmožnosthoje, ravnotežje, kognitivne funkcijeUVODMožganska kap je zaradi visoke obolevnosti in umrljivostipomemben javnozdravstveni problem (1) in po nekaterihocenah je 5 % zdravstvenega proračuna namenjenega oskrbiteh bolnikov (2). V razvitem svetu predstavlja najpogostejšivzrok za zmanjšane zmožnosti ljudi in kljub dobrim programomrehabilitacije in zdravljenju do popolnega okrevanjafunkcijskega stanja pride pri manj kot tretjini bolnikov (3).Rehabilitacija bolnikov po možganski kapi naj bi bila gledena smernice Evropske organizacije za možgansko kap namenjenavsem bolnikom po možganski kapi (3). Ni enotnegastališča, podprtega s trdnimi dokazi, kdaj je najprimernejšičas za začetek rehabilitacije v obdobju po akutni bolezni,v študijah pa so ugotovili, da je prognoza boljša, če z rehabilitacijopričnemo v prvih dvajsetih do tridesetih dneh pokapi, prav tako študije kažejo, da bolniki fizioterapijo inmobilizacijo dobro prenašajo tudi že v prvih štiriindvajsetihurah in ob tem ni neželenih učinkov (4).V Splošni bolnišnici Nova Gorica lahko odrasle bolnike pomožganski kapi vključijo v multidisciplinarno rehabilitacijskoobravnavo na Oddelku za invalidno mladino neposrednopo zaključenem zdravljenju na Oddelku za nevrologijo.Glede na razpoložljive zmogljivosti nastanitve ter ocenorehabilitacijskega potenciala bolnikov, ki se zdravijo naakutnih oddelkih, zdravnik specialist za fizikalno in rehabilitacijskomedicino opravi triažo bolnikov za sprejem naoddelek. Rehabilitacijski tim sestavljajo še fizioterapevtka,delovna terapevtka, logopedinja, socialna delavka ter negovalnoosebje.V Sloveniji rehabilitacijsko multidisciplinarno obravnavobolnikov po možganski kapi v postakutnem obdobju izvajajobodi<strong>si</strong> v zdraviliščih, na oddelkih za podaljšano bolnišničnozdravljenje, v domovih starejših občanov ali pa so bolnikiodpuščeni neposredno v domačo oskrbo in jih šele pozneje,ko so se zmožni vključiti v bolj zahtevne programe,sprejmejo v rehabilitacijsko obravnavo na Univerzitetnemrehabilitacijskem inštitutu – Soča.Multidisciplinarno rehabilitacijo odraslih z nevrološko okvarona Oddelku za invalidno mladino izvajamo od leta 2003 indoslej še ni bil narejen <strong>si</strong>stematičen pregled uspešnosti našeobravnave. Menimo, da bo objektivna ocena dela pomembnaza potrditev ustreznosti in ne nazadnje smiselnosti našeobravnave bolnikov ter bo neprecenljivo vodilo za nadaljnjousmeritev rehabilitacijskih programov. Kolikor vemo, vSloveniji tudi v drugih ustanovah za rehabilitacijo bolnikovpo možganski kapi v postakutnem obdobju podobne študiješe niso naredili.METODEIzvedli smo prospektivno kohortno študijo. Vključili smovse bolnike po ishemični možganski kapi, ki smo jih sprejelina rehabilitacijsko obravnavo v obdobju od <strong>1.</strong> <strong>1.</strong> 201116
Černe, Prešern Štrukelj, Karapandža / Rehabilitacija - letn. XI, št. 1 (2012)do 30. 6. 201<strong>1.</strong> Bolniki so bili premeščeni na oddelek neposrednopo zaključenem akutnem zdravljenju na Oddelku zanevrologijo. Na oddelku smo jih vključili v rehabilitacijskoobravnavo, ki jo je vodil zdravnik specialist za fizikalnoin rehabilitacijsko medicino, in <strong>si</strong>cer so bili v<strong>si</strong> vključeniv fizioterapevtsko in delovno-terapevtsko obravnavo terso imeli tudi njihovemu zdravstvenemu stanju ustreznozdravstveno nego. Vsaka od obravnav je bila oblikovanaindividualno glede na obsežnost okvare in potrebe bolnika.Fizioterapevtska obravnava je zajemala nevrofizioterapijo,vadbo za izboljšanje splošne telesne zmogljivosti,vaje za krepitev, za ravnotežje, vadbo hoje ter po potrebifizikalno protibolečinsko terapijo. Obravnava pri delovniterapiji je bila usmerjena v vadbo dnevnih aktivnosti tervadbo za izboljšanje gibljivosti, moči in spretnosti zgornjihudov. Oba terapevtska programa so bolniki izvajalipet dni tedensko, načeloma vsakega po eno uro dnevno,če je bolnikova zmogljivost to dopuščala. Posamezniki zokvaro na področju govorno-jezikovnih sposobnosti terz motnjami požiranja so bili vključeni tudi v logopedskoobravnavo dvakrat do trikrat tedensko. Če je bilo potrebno,smo za reševanje socialne problematike v tim vključili tudisocialno delavko.Skupno je vključitvenim kriterijem ustrezalo 23 bolnikov,vendar smo iz študije izključili dva, ki sta bila pred zaključkomrehabilitacijskega programa premeščena na drugeoddelke, in <strong>si</strong>cer eden na Oddelek za interno medicino, odkoder je bil nato odpuščen domov, drugi pa na Univerzitetnirehabilitacijski inštitut – Soča. Bolnike smo ocenjevali obsprejemu, odpustu ter ob prvem kontrolnem pregledu, ki sega je udeležilo 14 bolnikov.Funkcijsko stanje bolnikov smo ocenjevali z Lestvico funkcijskeneodvisnosti (Functional Independence Measure– FIM) (5). FIM je tudi <strong>si</strong>cer široko uporabljana standardiziranalestvica za oceno izida funkcijskega stanja bolnikov pomožganski kapi (6) ter v rehabilitaciji nasploh (7). Omogočakvantitativno oceno samostojnosti bolnika pri osnovnihdnevnih aktivnosti, ki so potrebne za samostojno življenje.Lestvica zajema 18 postavk, 13 za oceno motoričnihfunkcij (mFIM) in 5 za oceno kognitivnih funkcij (kFIM),katerih izvajanje se ocenjuje od 1(popolna odvisnost) do 7(samostojnost). Dokazana je njena visoka občutljivost inzanesljivost (8).Ravnotežje smo ocenjevali lestvico po Bergovi (9), ki jenajpogosteje uporabljana lestvica za ocenjevanje ravnotežjapri rehabilitaciji bolnikov po možganski kapi (10). Z ocenamiod 0 do 4 ocenjujemo zmožnost oseb za izvajanje štirinajstihaktivnosti, pri katerih je dobro ravnotežje pomembno.S študijami so dokazali njeno veljavnost in zanesljivost pribolnikih po možganski kapi (10).Zmožnost hoje smo ocenjevali tako, da smo ugotavljali, aliso bili bolniki zmožni samostojno hoditi s pripomočkom(hodulja, bergla) ali brez njega, ter pri tistih, ki so bili zmožnisamostojno hoditi, merili, koliko časa so potrebovali, da soprehodili 10 metrov.Kognitivne funkcije bolnikov smo ocenjevali s pomočjokognitivnega dela lestvice FIM (kFIM) ter s slovenskoverzijo Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti (MiniMental State Examination – MMSE) (11, 12), ki je najširšeuporabljano presejalno orodje za ocenjevanje kognitivnihfunkcij (13). Bour s sodelavci poroča, da ima preizkuskot presejalno orodje zadovoljivo veljavnost, čeprav neomogoča razlikovanja med difuznimi in fokalnimi izpadi,je neobčutljiv pri desnostranskih okvarah možganov,vrednotenje rezultata pa je odvisno od starosti, izobrazbein poznavanja jezika, v katerem se preizkus izvaja (13).Sestavljen je iz enajstih vprašanj oziroma nalog, s katerimiocenjujemo bolnikovo orientacijo v prostoru in času, pozornost,učenje, računanje, odloženi priklic in vidno-prostorskesposobnosti (13).Za statistično analizo podatkov smo uporabili programskipaket SPSS (verzija 19, SPSS Inc., Chicago, ZDA).Zaradi majhnega števila statističnih enot smo uporabilineparametrične teste. Glede na to, da sedem bolnikov niprišlo na kontrolni pregled, je bil pri treh spremenljivkahdelež manjkajočih vrednosti velik, zato smo manjkajočevrednosti nadomestili z metodo EM (Expectation – Maximization)(14). Ta metoda predpostavlja, da vrednostimanjkajo povsem naključno, zato smo to predpostavkopreverili z Littleovim testom MCAR (Mis<strong>si</strong>ng Completelyat Random) (15). Če je vrednost p pri testu MCAR večjaod 0,05, lahko predpostavimo, da vrednosti manjkajopovsem po naključju, in nadaljujemo s postopkom EM.Za preverjanje razlik pri posameznih testih med sprejemom,odpustom in kontrolnim pregledom smo uporabiliFriedmanov test, pri čemer smo za naknadne primerjaveuporabili Wilcoxonov test predznačenih rangov test zBonferonnijevim popravkom. Pri skupku treh preučevanihspremenljivk je meja za statistično značilnost takop = 0,017.REZULTATIDemografske in osnovne klinične značilnosti bolnikov sozbrane v tabeli <strong>1.</strong> Pred možgansko kapjo je bil en bolnik(5 %) oskrbovanec doma starejših občanov, po zaključkurehabilitacije so potrebovali tovrstno namestitev 4 bolniki(19 %), 17 (81 %) pa se jih je vrnilo v domače okolje.Tabela 2 prikazuje povprečne vrednosti, mediano ter standardniodklon ocen bolnikov po mFIM, Lestvici za ocenjevanjeravnotežja po Bergovi, kFIM ter MMSE ob sprejemu, odpustuin kontrolnem pregledu. Povprečna vrednost, medianater standardni odklon pri spremenljivkah mFIM, Lestviceza ocenjevanje ravnotežja po Bergovi, kFIM ter MMSE obkontrolnem pregledu vsebujejo tudi vstavljene vrednosti spomočjo metode EM.17