13.07.2015 Views

SLOVENSKA DRAMATIKA 1900-1950 - Student Info

SLOVENSKA DRAMATIKA 1900-1950 - Student Info

SLOVENSKA DRAMATIKA 1900-1950 - Student Info

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

naj molči. V tretjem dejanju par priredi zabavo na svojem razkošnem domu. Naposled pa pobegneta inzapustita domovino, ne samo v strahu pred policijsko oblastjo, ki ju išče, temveč predvsem zaradihrepenenja po novih svetovih.MOTIVIMotivno-tematsko zelo kompleksno delo. Izstopajo tri motivi:Dolina šentflorjanska – vase zaprta, samozadostna skupnost. Za njene prebivalce je značilna ozka inutesnjena miselnost, ki ni pripravljena sprejemati ničesar tujega, nepoznanega; in pa svetohlinskamorala. Nemoralnost šentflorjancev, na zunaj skrbno prikrita, je prva vsebinska plast farse. Drugoplast predstavlja razmerje doline šentflorjanske do umetnosti, lepote. Šentflorjanci enačijo umetnost znemoralo, v drugem dejanju pa izkažejo Jacinti, ki simbolizira nemoralo in lepoto, tj. umetnost,hlapčevsko spoštovanje.Položaj umetnika v družbi – Cankar umetnika prikaže v dvojni perspektivi; po eni strani je izobčenec,saj se umetnost splošno dojema kot nekaj pohujšljivega. Po drugi strani pa je umetnik tudisamoizobčenec. Čeprav z lahkoto manipulira z vsemi in živi udobno, ga to ne zadovoljuje. Hrepenipo nečem višjem in boljšem. To je hrepenenje, ki ni samo odziv na dolgočasje, temveč izhaja izsamega človekovega bistva. Peter in Jacinta na koncu zbežita iz doline, kar je v tesni povezavi znjunim hrepenenjem. Ne gre samo za to, da bežita pred policijo, bežita iz hrepenenja po novihsvetovih. S tem spreminjata, kolikor simbolizirata umetnost, družbenokritično vlogo umetnosti vumetnost samo, ki izraža višje duhovno načelo življenja.Tujina : domovina; posameznik : skupnost – domovina ima mačehovski odnos, ne sprejme velikihumetnikov. O domovina ti si kakor vlačuga: kdor te ljubi ga zasmehuješ!HLAPCI1909 Cankar je besedilo napisal v Sarajevu. Hlapci omogočajo natančnejši vpogled v globljo preusmeritevpisatelje literature iz dunajske v zadnjo dobo ustvarjanja. Nobeno delo ne kaže tako izrazitegaidejnovsebinskega preobrata Cankarjeve umetnosti na prehodu iz dunajske v ljubljansko dobo kot Hlapci.Nikjer ni tako viden pisateljev zasuk iz družbene kritike in satire k esencialnim vprašanjem človeka innjegovega vztrajanja v življenju. Problem slovenske breznačelnosti in hlapčevstva, ki je osrednja temadrame, se stika s Cankarjevim osebnim ljubezenskim, religioznim in etičnim svetom. Dvojnost v idejnivsebini je poudaril Cankar sam, ko je zapisal, da v prvih dveh dejanjih »prevladuje satira, v tretjem sepričenja tragika«. Hlapci so besedilo, ki najbolj izhajajo iz Cankarja samega – ni izrazitih zunanjih vplivov.Tedanja kritika, je razen socialistične, Hlapce odklonila, klerikalno učiteljstvo je celo javnoprotestiralo proti drami, deželna cenzura je nameravano uprizoritev odpovedala. Hlapci za časapisateljevega življenja sploh niso prišli na oder. Prvič so bili uprizorjeni leta 1919 v Trstu.Značilna je sintetična dramska tehnika – dramsko dogajanje se več čas odvija predbralcem/gledalcem, na dogajanje ne vpliva preteklost. Zato je Cankar zapisal, da je drama »zgrajena odkamna«, saj je kamen monolitna tvorba, ki se je ne da razčleniti na več koščkov. Zgodba se odvija v večjempodeželskem kraju v prvem desetletju prejšnjega stoletja, ko je klerikalna stranka zmagala pri volitvah vavstrijski parlament in kranjski deželni zbor. S spremenjenimi političnimi razmerami so bila dotlejvečinoma liberalno učiteljstvo in njegova nazorska načelnost postavljena pred preizkušnjo.VSEBINAOb nesporni zmage katoliške stranke na volitvah zataji liberalno in socialnodemokratsko učiteljstvo svojepolitično prepričanje in se navzven podredi novi oblasti z župnikom na čelu. Lastnim pogledom nadružbenopolitično življenje ostane zvest samo učitelj Jerman, ki predstavlja z redkimi simpatizerji12

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!