SLOVENSKA DRAMATIKA 1900-1950 - Student Info

vpletel tudi idejo slovenske državnosti, ki naj bi imela svoj zarodek v davni preteklosti, takrat, ko so Celjaniuveljavljali svoje rodbinske zveze z dvori ter snovali domačo kneževino. Misel oblasti se plete skozi vsodružinsko dramo in privede do hudih tragičnih zapletov med očeti in sinovi. Druga stran drame jeFriderikova in Veronikina ljubezen.Osrednji motiv Veronike Deseniške:motiv ljubezni dveh ljudi iz družbeno neenakih slojev, oba postaneta žrtev politike,motiv nasprotovanja med očetom (posvetna oblast) in sinom (individualna pravica do sreče, hočeromantično ljubezen) – spopad dveh svetov.KNJIŽEVNOST MED VOJNAMA1918-1941EKSPRESIONIZEM1918-1930Obdobje slovenskega literarnega ekspresionizma se je po splošnem konsenzu slovenske literarne vede začelo s 1.svetovno vojno (konec moderne) in končalo v zgodnjih tridesetih letih (začetek socialnega realizma). Osrednji pojem,ekspresionizem, na katerega se ta periodizacija sklicuje, označuje literarne pojave, ki so se začeli v Nemčiji okrog l.1910 in se nato razširili predvsem po literaturah srednje Evrope, tj. po avstrijski, slovenski, hrvaški, češki, madžarskiin poljski, v manjši meri tudi po srbski in flamski literaturi. Upoštevati je treba, da v slovenski literaturi desetih indvajsetih let ekspresionizem ni prevladoval, temveč je v opusih nekaterih pisateljev zažarel v neki ustvarjalni fazi,potem pa se je spet umaknil simbolizmu, ki je bil v tem času v slovenski literaturi še zmeraj temeljni substrat, čepravje kazal vse znake upadanja in zamiranja; to se je v začetku tridesetih let končalo z nastopom novega oz. socialnegarealizma. Ker pa so bili najbolj značilni dosežki desetih in dvajsetih let vendarle ustvarjeni v poetiki ekspresionizma, jepo njem celotno obdobje dobilo ime. Vseeno pa je slovenski ekspresionizem sinkretična mešanica dvehspiritualističnih sistemov; simbolistično dekadenčnega in ekspresionističnega.Ekspresionizem je nadrejena smer literarne avantgarde. V celotno sestavo literarne avantgarde spadajo še futurizem,dadaizem, imaginizem, nadrealizem, konstruktivizem. Idejne značilnosti avantgarde so razdeljene na negativistične inafirmativne. Negativistične značilnosti so predvsem zavračanje tradicije, konvencije, kulture in civilizacije, nihilizem,ekstremizem, napad na vse obstoječe, iracionalizem, zavračanje kategorije lepega (estetika grdega), zavračanjeumetnosti, literature, literatstva, uspeha in ustvarjanja ter zavzemanje za prelom in obrat. Afirmativne značilnosti paso med drugim zavzemanje za novo, za sedanjost in prihodnost, progresizem, ljubezen do svobode, eksperiment,ludizem, avtonomna kreacija in prvinskost.Ekspresionizem se od drugih smeri avantgarde razlikuje v odnosu do subjekta, forme, tradicije intehnike. Do tradicije so ekspresionisti manj nestrpni in marsikdaj se izrecno naslanjajo na simbolistično alidekadenčno poetiko. Odtod izhaja njihov odnos do subjekta: so antropocentrični, v središču njihovegaprizadevanja je človek, odnos do forme je manj radikalen in manj prelomen, bolj od novih form so jimpomembne nove ideje, ki se izražajo v tematiki in geslih. Do tehnike kot civilizacijske pojava ekspresionističutijo gnus in odpor in se v tem močno ločujejo od ostalih avantgardistov. Po ekspresionistični ideologijije tehnika nekaj, kar dehumanizira. Na osnovi teh razlik je ekspresionizem razvil nekatere svoje posebnosti:Glavna posebnost je poudarjen etični naboj, ki ima za posledico neko tematsko in idejno značilnost, ki se17