SLOVENSKA DRAMATIKA 1900-1950 - Student Info

epresije. In kaj je torej v tej optiki ideja drame? Življenje je sen, vendar grozljiv, nekrofilen sen, v kateremso ljudje obsojeni, da mučijo drug drugega.Tudi Grum podpira takšno sanjsko, irealno lokacijo in tolmačenje mesta Goge, in sicer v pismuFranu Albrehtu (1929): »To zaprašeno mestece, ki se godi v njem drama, nikakor ni Kranj ali Mokronog,temveč neko umišljeno, hote malo istinito, napol razpadlo mestece bolj iz srednjega kot novega veka«.Torej tudi ne Ljubljana ali Novo mesto, kot so ugibali nekateri razlagalci, skratka, ne gre za nobenverističen milje ali metaforično namigovanje nanj. Mesto Goga je kratko in malo »umišljeno«, torejirealno, sanjsko, nalašč je v njem zelo malo resničnega. Gre za značilno Maeterlinckovo irealno prizorišče(ali tudi Strindbergovo v njegovi simbolistični fazi), ki noče imeti ničesar skupnega z verizmom, saj siprizadeva doseči splošno metafizično ali mitično veljavo; prav zato so se Maeterlinckove drame pogostodogajale v mitičnem srednjem veku.VSEBINAZa nastopajoče osebe je značilno, da so deformirane, največkrat zaradi pomanjkanja ljubezni. Gre za osebe,ki so neskončno žalostne, v sebi čutijo bolečino, rane. V karikaturo jih sprevrača že mesto samo. So kotlutke, živi mrtveci, ki čakajo na nekaj, kar bi sprostilo atmosfero v mestu. Imajo nenavadna imena – Grumje želel imena, ki delujejo nadnarodno, nadkrajevno, nadčasovno. Za osebe v mestu je značilna bolestnapotreba en po drugem, hkrati pa so se odtujeni. Mesto jih utesnjuje. Glavna dramska oseba je Hana, hčibogatega trgovca v trem okolju. V zgodnji mladosti jo je posilil trgovski pomočnik Prelih, zato je zelokmalu zbežala v tujino, vendar je zaradi travmatičnega doživetja postalafrigidna. še več: kadar obišče domačo hišo, je suženjsko odvisna odposiljevalca, vdati se mu mora, kadarkoli se mu zljubi, kljub neznanskemugnusu in ponižanju. Vendar Prelih ni antagonist, pravzaprav je dokajnemočna, nebogljena, klavrna figura, demoničen je samo Hani, pač zato, kerje ta zaslepljena zaradi svoje nevrotične fiksiranosti. Prelihova funkcija jepredvsem ta, da ga Hana ubije in se tako končno osvobodi svoje travme, nipa Prelih nosilec dejanja ali kakršnihkoli pobud. Zato nima bistveno večjefunkcije od ostalih prebivalcev mesta Goge, ki pač vsak na svoj način kažejopopačenost, sprevrženost, zadušnost tega kraja bivanja. Tarbula in Afrapersonificirata nevoščljivost in posesivnost,umrli naddavkar bolestnosamoljubnost, Julio Gapit feti šizem, Grbavec Teobald morbidno željo pokompenzaciji, Mirna žena željo po samomoru itd. Skratka: vse dramske osebe razen protagonistke so tukajpredvsem zato, da tako ali drugače ilustrirajo njo samo, torej jih lahko razumemo tudi kot njene»projekcije«, kot del njene zavesti. V protagonistkinih srečanjih z njimi se kaže postajna tehnika – srečujese s svojimi različnimi eksistencialnimi možnostmi, utelešenimi v osebe, in vsakič je postavljena napreizkušnjo.FRANCE BEVKV KAVERNI1922 Ta enodejanka ni Bevkovo edino dramsko delo, je pa vendar zelo pomembno, saj na zelo prepričljivnačin obravnava temo vojne. Leta 1936 je delo izšlo tudi v angleški reviji in postalo prva slovenska dramaprevedena v angleški jezik. V kaverni je vojna slika v enem dejanju in je v snovi izrazito naturalistična, vobliki pa ekspresionistična ter kaže gola razmerja med ljudmi. Mogoče jo je primerjati s temeljnimmodelom ekspresionistične vojne drame, tj. z dramo Pomorska bitka (1918) Reinharda Goeringa. Oba20