SLOVENSKA DRAMATIKA 1900-1950 - Student Info

kristalizira okrog metafizične kategorije »novega«: novi etos, novi človek, novo carstvo. Pričakovanje tehnovih vrednot poteka v katastrofičnem občutju sveta. V zvezi s tem je za ekspresionizem značilna velikamoralna resnoba, neka vznesenost in pridvignjenost, himničnost, tudi patos, skratka nagnjenje ktragičnemu, kar močno razlikuje ekspresioniste od ostalih avantgardistov, ki pogosto kažejo nagnjenje kburkaškemu, grotesknemu in absurdnemu; iz istega razloga ekspresionisti večinoma zavračajo anarhističneideje, ki so sicer tako značilne za avantgardizem. Da bi ekspresionistični posameznik dosegel stopnjonovega etosa, mora »stopiti iz sebe«, mora torej postati »ekstatični človek«, tj. zapustiti razum in se predatiglasu srca. Geslo, ki v strnjeni obliki ponazarja to ekspresionisti čno nastrojenost, se imenuje »patos,ekstaza, krik« in pri tem se zadnji člen, krik, nanaša na ekspresionistični jezik, ki je zgoščen, histeričen,emocionalen. Paternu vse to strne v 4 temeljne značilnosti ekspresionistične poetike: INTENZITETA vsebine in izraza/forme; v ekspresionizmu gre vse do skrajnosti DIHOTOMIJA dvojni pogled na svet – dvojno, nasprotujoče si dojemanje sveta DISTORZIJA ukrivljena podoba sveta in človeka v njem AKTIVITETA utopične vizije se doseže z aktivnim principomPojem ekspresionizem izhaja iz likovne umetnosti, nastal je kot nasprotje impresionizmu. V Evropi nastajanekje med 1910-1925. K nam je prišel z nekolikšnjo zamudo. Dogodka, ki sta spodbudila ekspresionizem: 1. svetovna vojna Nagla urbanizacija, razvoj tehnike – kriza evropskega subjektaDramatika je imela znotraj ekspresionizma pomembno mesto. Zlasti v Nemčiji, kjer so se razvileeksperimentalne enodejanke, ki ne težijo več k prikazovanju zgodbe, temveč za dekonstrukcijo fabul,osamosvajanje odrskih elementov (luč, barva, zvok). Gledališče, ki ni omejeno zgolj na zgodbo. Cilj drameje bil postaviti človeka v središče, pokazati njegovo eksemplarično preobrazbo ali odrešitev in pozvati vsedruge ljudi, naj ga posnemajo, le tako se bo namreč mogoče dokopati do zaželene harmonije medčlovekom in človekom, človekom in svetom in človekom in vesoljem. Tem težnjam se v nemški literarnizgodovini običajno pravi »oznanjevanje« in večina nemške ekspresionistične dramatike spada v zvrst»dramatike oznanjevanja«.SLOVENSKI EKSPRESIONISTI: Stanko Majcen: Kasija, Apokalipsa Ivan Pregelj: Katastrofa Miran Jarc: Ognjeni zmaj; Vergerij Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi Alojzij Remec: Magda Anton Leskovec: Jurij Plevnar France Bevk: V Kaverni Ivan Mrak: Obločnica, ki se rojeva18