SLOVENSKA DRAMATIKA 1900-1950 - Student Info

SLAVKO GRUMSlavko Grum predstavlja vrh slovenskega ekspresionističnega dramskega dela. Napisal je štiri po vsebini inslogu samosvoje drame in z njimi segel v skrajnosti tedanjega slovstvenega ustvarjanja. Iz vseh štirih delodseva poleg trpke poetičnosti duh brezizhodnega družbenega stanja, sled pisateljevega časa ter nakažetragiko mračnih zapletov sedanjosti. Vpliv vrhov svetovnega in domačega slovstva razgibava domiselnostvase zaprtega osamelca, Freudova psihoanaliza mu nakazuje odgovore na nedoumljive pojave življenja.DOGODEK V MESTU GOGI1929 To besedilo je vrh slovenske ekspresionistične dramatike. Grum je pred Dogodkom v mestu Goginapisal že tri drame, čeprav je objavil samo eno (Upornik, 1927). Mladostna poskusa sta ostala v rokopisuin bila objavljena šele po njegovi smrti. To sta Pierrot in Pierrette in Trudni zastori, ki imata popolnomadrugo dramsko tehniko kot Dogodek v mestu Gogi. Nastanek Dogodka v mestu Gogi je torej bistvenopovezan s spremembo dramske gradnje. Mladostni drami pripadata literarni smeri simbolizma, Dogodek vmestu Gogipa je že v marsičem zavezanavantgardizmu. Na Gruma je imel velik vpliv ruskiavantgardist, režiser Aleksander Tairov, in njegovauprizoritev Wildove Salome na Dunaju leta 1925.Tako se je Grum srečal z » avtonomnim« oz.»osvobojenim« gledališčem. Tairov je oder razdelil naveč enot, ki jih je v različnih višinah in konfiguracijahčlenil navpično – s pomočjo lesenega ali jeklenegaorodja ali tudi barvastih platen. Tako je dobil večještevilo različno visokih igralnih ploskev, ki so muomogočale, da ni več uprizarjal v vzorčnemzaporedju, temveč simultano. Grum ni namenilveliko pozornosti zgodbi oz. temi drame; dele dramesi je celo izposodil iz drugih literarnih del. Vsaka dramska oseba je nosilec ene zgodbe (večinomafragmentarne). Ni se trudil, da bi na običajni način vzorčno povezal ali hierarhično rangiral te dramskezgodbe, pač pa nam ponuja montažo in pričakuje, da sami opravimo sintezo. Zgodbe so povezane vmozaik – dogajajo se na simultanem odrskem prizorišču. Značilno je tudi osamosvajanje didaskalij.Drama v času svojega nastanka ni doživela tako visokih ocen, kakor jih imamo o njej danes.Priznavali so ji sicer formalno zanimivost in novost, so pa ocenjevalci imeli pridržke glede avtorjeve etičneoziroma vrednostne perspektive, ki se jim je zdela premalo izrazita ali razvidna. Grumova drama niustrezala ne svobodomiselnim ne katoliškim vrednostnim merilom, ni se angažirala ne v smislu nacionalneosvoboditve, ne v smislu krščanske etike. Uprizorjena je bila šele leta 1931.Uveljavili sta se predvsem dve razlagi Dogodka v mestu Gogi, sociologistična in psihologistična.Prva vidi mesto Gogo kot izraz tesnih, provincialnih, zadu šnih, nemogočih in nesvobodnih razmer naSlovenskem v času med vojnama. Druga razlaga izhaja iz dejstva, da so skoraj vse psihične deformacijeprebivalcev mesta Goge v tak šni ali drugačni zvezi z erotiko; to dejstvo vodi razlagalce do Freudovepsihoanalize. Dramske značaje torej razlagajo kot nevrotike ali histerike, lahko pa tudi celotno mesto Gogointerpretirajo kot kolektivno entiteto, kot nezavedno.V zvezi z dekadenco je videti posebej plodna primerjava s Strindbergovo dramo Sonata strahov.»Vežeta nas zločin in krivda,« pravi Mumija v tej drami iz niza »komornih iger«. Ta zločin in krivda statako v Strindbergovi kot tudi v Grumovi drami povezana z erotiko, z erotičnimi dogodki (alihalucinacijami) v preteklosti. V tej optiki nas drama prepričuje, da življenje nima samo objektivne, temvečtudi sanjsko dimenzijo in da med resničnostjo in sanjami tako rekoč ni jasno določljive meje. In darepresivnost človeške narave pride v sanjah mnogo bolj do izraza in da je erotika zelo pripravno sredstvo