Nova proga - Slovenske železnice

Revija Slovenskih železnic februar 201231Prosti časŽeljko PerovićPesniško-kantavtorska karavanana vlaku EC EmonaPetnajstega februarja se je v organizaciji Založbe Pivec iz Mariborain Mladinskega kulturnega centra Maribor v Ljubljano z vlakom odpravilaskupina pesnikov in glasbenikov iz Maribora, Ruš, Velenja, Žalcain Celja. Na vlaku EC 151 smo pripravili dvourno literarno-glasbenopredstavo, ki je nato potekala še na Metelkovi, in sicer ob 18.30 vhostlu Celica in ob 20.00 v Menzi pri koritu. Nazaj iz Ljubljane smo seodpeljali ob 22.25 z vlakom RG 604.Zamisel za tovrstno prireditev se nam je porodila lanskega novembra,ob izidu prevoda pesniške zbirke bosansko-hercegovskega pesnika AdmiralaMahića pri Založbi Pivec, z dovolj zgovornim imenom Vozni redljubezni. Vendar je bila knjiga takrat predstavljena drugje, zamisel pa jeostala. Uresničili smo jo v mesecu, v katerem praznujemo kulturni praznikin Valentinovo.Prešern(ov)i valentinčki smo bili kantavtorji Peter Andrej, Tadej Vesenjak,Dani Bedrač in literati Vesna Spreitzer, Nino Flisar, Petra Kolmančič,Jože Kos, Željko Perović, Ivo Stropnik, Tonja Jelen, Zoran Pevec,Zdravko Kokanović, Milan Novak, Tanja Petelinek, Alenka Kveder; v Ljubljanipa so se nam pridružili še Barabara Korun, Boštjan Narat, IztokOsojnik, Dejan Koban, Cvetka Bevc, Senada Smajić, Jure Drljepan,Tomislav Vrečar.Seveda, brez soglasja pristojnih služb na železnici ne bi mogli uresničitinaše zamisli. Zahvaljujemo se SŽ-Potniški promet, zlasti Milošu Rovšniku,Ivanu Fidlerju in Alenki Babič, ki so nam znali prisluhniti in nam pomagaliuresničiti zamisel.Sodeč po odzivih udeležencev je projekt bil zelo uspešen, zato smo pripravljeniše kdaj organizirati podobno prireditev na vlaku.Admiral MahićNa peronu trepetavega prividaNa peronu trepetavega privida –po dežju – pljusk sonca.Po nitkah pajkove mrežeso se vsuli akvareli.Jaz pa živim v noči,z ledenim tovarišem,v lobanji žuboreči.Te bolečine hrepenijopo bliskih nezemeljske stvarnosti.Boli me vzdih, kiproizvaja misli.O, zasanjana jata, vzemi me s seboj,dekle, ki jo čakam,ne bo prišla ne s prvim ne z zadnjim vlakom!Dekle, želja, kje si?Če bi me še ljubila, ne bi mrtva bila!Kladivo tolče po pločevini.Sonce poje.In vse plameni od razpenjenih krošenj –lokomotive pa neprenehoma prodirajoskozi šampanjsko pomlad!Prevedel: Željko PerovićFoto: Miško Kranjec