30Prosti časBorut Planinšič60 let kegljaškega klubaLokomotiva MariborKegljaški klub LokomotivaMaribor, ki prav tako kot njegovsoimenjak iz Ljubljane veljaza enega izmed najstarejših tovrstnihklubov v Sloveniji, letospraznuje 60-letnico delovanja.Že iz imena je razvidno, da klubizhaja iz železničarskega okolja.KK Lokomotiva je nastal kot naslednikkegljaških krožkov Štajercin Kurilnica, v katerih so seod leta 1949 združevali železničarji.KK Štajerc je denimo delovalpod okriljem Kegljaškegakluba Železničar, člani so kegljepodirali v Gambrinusovi dvoraniv središču mesta. Leta 1951so železničarji s prostovoljnimdelom in s pomočjo sindikalnepodružnice v železničarski kolonijina Taboru, nasproti studenškihcentralnih delavnic, zgradililastno enostezno kegljišče,leto za tem so ga še dogradili.Zagnani kegljači so ustanovilikrožek Kurilnica, ki je kot enaizmed številnih športnih sekcijdeloval v sestavi Sindikalnegašportnega kluba Lokomotiva.Marca leta 1952 se je krožekpreimenoval v Kegljaški krožekLokomotiva, 24. septembra istegaleta pa je bil na občnemzboru na kegljišču v Kurilniškiulici ustanovljen KK Lokomotiva.Za prvega predsednika klubaje bil izvoljen Rado Baumkircher,ki je na čelu vztrajal vsedo leta 1966. Kasneje so ga vvlogah predsednikov naslediliSlavko Rosi (do leta 1979.), ŠtefanSimončič (do leta 1986.),Mirko Lukić (do leta 1992.),Oto Nabernik (do leta 1995.),Jože Alegro (do leta 2005.)in sedanji predsednik klubaZmago Majer. V šestih desetletjihdelovanja se je v klubskozgodovino zapisalo velikoprizadevnih članov, pri čemerše zlasti izstopa ime maja lanipreminulega Vinka Mandla, kije bil kot tehnični vodja, trener,gospodar in tajnik ter hkratidolgoletni predsednik mariborskeobmočne kegljaške zvezekar 54 let Lokomotivina gonilnasila in velja za večno legendokluba.Med najpomembnejše mejnikev dolgi zgodovini KK Lokomotivasodijo tudi posodobitvekegljišča. To je leta 1956 dobiloše drugo stezo, leta 1962 sobili dograjeni klubski prostori,leta 1969 so bili nameščeni avtomatiza postavljanje kegljev,leta 1979 sta stezi namesto asfaltnedobili plastično prevleko.V vitrinah Lokosov tudievropske in državne lovorikeTudi pri tekmovanjih je klubskazgodovina prežeta s številniminepozabnimi dosežki. Vzgodnjih letih je bilo več Lokomotivinihkegljačev stalnihčlanov državne in republiškeželezničarske reprezentance(Slavko Tučič, Janko Lupša,Slavko Rosi, Vinko Fundak ...),ki je leta 1965 na evropskemželezničarskem prvenstvu osvojilabronasto kolajno. Ekipa Lokomotiveje vrsto let nastopalav prvi in drugi republiški ligi,njeni člani so tekmovali na posamičnihprvenstvih Slovenije,Z leve: Franc Ilešič, Peter Rakovič, Jože Golob, Avgust Volšek, Vlado Ostojić, Igor Skaza in Borut Planinšič, spredaj pa so Jože Špenga,Oto Lorenčič, Slavko Štelcar, Milan Mali in Josip Matulin.danes pa je klubsko moštvože šestnajsto sezono zaporedčlan tretje državne lige. Mednajvečje podvige sodi leta 2005osvojeni naslov državnih prvakovv borbenih igrah, ki si gaje v Celju prikegljala ekipa vpostavi Zvonko Cafuta, BorutPlaninšič, Borut Ramšak, JožeGolob, Peter Rakovič, SimonMali (trener Srečko Lešnik),leta 2007 je moštvo v borbenihigrah osvojilo še naslov slovenskegapodprvaka. Anja Balogje leta 1996 postala državnakadetska prvakinja in skupaj zAlenko Nabernik še prvakinja vdvojicah.Za svojo plodno dejavnostso KK Lokomotiva in njegovičlani prejeli številna priznanja,Vinko Mandl in Martin Frecesta bila med drugim nagrajenas priznanjem Mednarodnegaolimpijskega komiteja,oba sta bila skupaj z Mirkom<strong>Nova</strong>kom dobitnika priznanjaKegljaške zveze Slovenije, kije klubu leta 2007 kot najvišjepriznanje podelila tudi Zlatikegelj.Pri KK Lokomotiva je že odsamega začetka kot nadvsepomembna komponenta širokorazvejana tudi dejavnostrekreativnih krožkov, v dosedanjihšestdesetih letih se jihje na seznamu zvrstilo prekpetdeset, ta čas jih deluje 19 zokrog 200 aktivnimi kegljači inkegljavkami, med katerimi statudi krožka Slovenskih železnic,KK Sekcija za vleko vlakov in KKCentralne delavnice.KK Lokomotiva, ki se ga jekot priljubljeno oprijelo tudiime Lokosi, bo v letošnjem jubilejnemletu priredil kopicotekmovanj, med drugim tudiveliki odprti mednarodni turnirLoko's Open, osrednja proslavaob 60-letnici delovanja pa bojeseni.
Revija Slovenskih železnic februar 201231Prosti časŽeljko PerovićPesniško-kantavtorska karavanana vlaku EC EmonaPetnajstega februarja se je v organizaciji Založbe Pivec iz Mariborain Mladinskega kulturnega centra Maribor v Ljubljano z vlakom odpravilaskupina pesnikov in glasbenikov iz Maribora, Ruš, Velenja, Žalcain Celja. Na vlaku EC 151 smo pripravili dvourno literarno-glasbenopredstavo, ki je nato potekala še na Metelkovi, in sicer ob 18.30 vhostlu Celica in ob 20.00 v Menzi pri koritu. Nazaj iz Ljubljane smo seodpeljali ob 22.25 z vlakom RG 604.Zamisel za tovrstno prireditev se nam je porodila lanskega novembra,ob izidu prevoda pesniške zbirke bosansko-hercegovskega pesnika AdmiralaMahića pri Založbi Pivec, z dovolj zgovornim imenom Vozni redljubezni. Vendar je bila knjiga takrat predstavljena drugje, zamisel pa jeostala. Uresničili smo jo v mesecu, v katerem praznujemo kulturni praznikin Valentinovo.Prešern(ov)i valentinčki smo bili kantavtorji Peter Andrej, Tadej Vesenjak,Dani Bedrač in literati Vesna Spreitzer, Nino Flisar, Petra Kolmančič,Jože Kos, Željko Perović, Ivo Stropnik, Tonja Jelen, Zoran Pevec,Zdravko Kokanović, Milan <strong>Nova</strong>k, Tanja Petelinek, Alenka Kveder; v Ljubljanipa so se nam pridružili še Barabara Korun, Boštjan Narat, IztokOsojnik, Dejan Koban, Cvetka Bevc, Senada Smajić, Jure Drljepan,Tomislav Vrečar.Seveda, brez soglasja pristojnih služb na železnici ne bi mogli uresničitinaše zamisli. Zahvaljujemo se SŽ-Potniški promet, zlasti Milošu Rovšniku,Ivanu Fidlerju in Alenki Babič, ki so nam znali prisluhniti in nam pomagaliuresničiti zamisel.Sodeč po odzivih udeležencev je projekt bil zelo uspešen, zato smo pripravljeniše kdaj organizirati podobno prireditev na vlaku.Admiral MahićNa peronu trepetavega prividaNa peronu trepetavega privida –po dežju – pljusk sonca.Po nitkah pajkove mrežeso se vsuli akvareli.Jaz pa živim v noči,z ledenim tovarišem,v lobanji žuboreči.Te bolečine hrepenijopo bliskih nezemeljske stvarnosti.Boli me vzdih, kiproizvaja misli.O, zasanjana jata, vzemi me s seboj,dekle, ki jo čakam,ne bo prišla ne s prvim ne z zadnjim vlakom!Dekle, želja, kje si?Če bi me še ljubila, ne bi mrtva bila!Kladivo tolče po pločevini.Sonce poje.In vse plameni od razpenjenih krošenj –lokomotive pa neprenehoma prodirajoskozi šampanjsko pomlad!Prevedel: Željko PerovićFoto: Miško Kranjec