Boj proti lakoti za zmanj{anje rev{~ine. - Zdravniška zbornica Slovenije
Boj proti lakoti za zmanj{anje rev{~ine. - Zdravniška zbornica Slovenije
Boj proti lakoti za zmanj{anje rev{~ine. - Zdravniška zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
46<br />
A K T U A L N O����������<br />
Svetovna zdravstvena organi<strong>za</strong>cija v svojem <strong>za</strong>dnjem sporo~ilu<br />
ob dnevu du{evnega zdravja, ki je letos posve~eno <strong>za</strong>konodaji,<br />
v uvodnem delu govori o tem, da v ve~ini dr`av obstajata na<br />
tem podro~ju dve te`nji� Prva, politi~na, sku{a urediti predpise v zvezi<br />
s sprejemom in zdravljenjem <strong>proti</strong> bolnikovi volji, kar se pri nas ka-<br />
`e v dolgotrajnem sprejemanju <strong>za</strong>kona o du{evnem zdravju, ki ureja<br />
to podro~je� Nova <strong>za</strong>konodaja predvideva omejitev sprejemov in<br />
dol`ine bivanja v bolni{nicah z ostrej{imi regulacijami ob sprejemih<br />
in z <strong>za</strong>govorni{tvom v psihiatri~nih bolni{nicah� Druga te`nja prihaja<br />
s strani strokovnjakov in svojcev ljudi z du{evnimi motnjami, ki<br />
sku{ajo <strong>za</strong>gotoviti pravo~asno in u~inkovito zdravljenje tudi takrat,<br />
ko bolnik temu nasprotuje, ~e je njegovo psihi~no st<strong>anje</strong> tak{no, da ne<br />
more presoditi, kak{no pomo~ potrebuje� Ti dve te`nji sta si v navideznem<br />
nasprotju� Odnos javnosti, ki je pod vplivom medijskega poro~anja<br />
o du{evnih motnjah, je razdvojen: pojavlja se zgro`enost pred<br />
<strong>za</strong>pir<strong>anje</strong>m ljudi, romanti~no prepri~<strong>anje</strong>, da bi lahko bolnike ozdravili<br />
le tako, da bi jih osvobodili, in hkrati pritiski, da bi ljudi, ki naj bi<br />
bili <strong>za</strong>radi svoje du{evne motnje nepredvidljivi, <strong>za</strong>prli in odstranili iz<br />
kroga “normalnih”� Ve~ina teh nasprotujo~ih si pozivov je ideolo{kih,<br />
kar pomeni, da sku{ajo problem re{iti na splo{no, <strong>za</strong> vse ljudi z<br />
du{evnimi motnjami, ~eprav je o~itno individualen� Ve~ina ljudi z du-<br />
{evnimi boleznimi lahko `ivi samostojno, nekateri potrebujejo ob~asno<br />
intenzivno skrb in redki nepretrgano varov<strong>anje</strong>�<br />
V procesu sprejemanja <strong>za</strong>konodaje o du{evnem zdravju je treba<br />
javno spregovoriti o vseh kr{enjih pravic ljudi z du{evnimi motnjami,<br />
<strong>za</strong>to da bo <strong>za</strong>konodajalec na problem lahko odgovoril kompleksno<br />
in upo{teval mnenja stroke, bolnikov in njihovih svojcev�<br />
Kr{itve pravic bolnikov izhajajo iz stigmati<strong>za</strong>cije o`igosanja ljudi<br />
z du{evnimi motnjami� O`igos<strong>anje</strong> je najbolj o~itno v filmski industriji,<br />
ki nepretrgano in odlo~no predstavlja du{evne bolnike kot morilce<br />
ali bebce� Razlogi <strong>za</strong> {irjenje teh zmotnih prepri~anj so kompleksni�<br />
Svetovna zdravstvena organi<strong>za</strong>cija in Svetovna zve<strong>za</strong> psihiatrov,<br />
ki sta v <strong>za</strong>dnjih letih spro`ili {iroko antidiskriminacijsko gib<strong>anje</strong><br />
po celem svetu, opo<strong>za</strong>rjata, da o`igos<strong>anje</strong> ljudi z du{evnimi<br />
boleznimi izhaja prete`no iz neznanja� Poznav<strong>anje</strong> vzrokov, znakov,<br />
posledic in uspehov zdravljenja du{evnih motenj bistveno <strong>zmanj</strong>{a<br />
izlo~ev<strong>anje</strong>� Nezn<strong>anje</strong> je tudi razlog <strong>za</strong> otopelost in nedejavnost v<br />
psihiatri~nih in socialnih institucijah, kjer zdravijo in skrbijo <strong>za</strong> ljudi<br />
s hudimi du{evnimi motnjami� Ob~utek nemo~i, <strong>za</strong>radi katerega<br />
izgo<strong>rev</strong>a osebje v teh slu`bah, pa je v veliki meri tudi posledica pogostih<br />
ponovnih poslab{anj bolezni in posledi~no sprejemov v bolni{nico,<br />
<strong>za</strong>radi ~esar se zdi, da so uspehi zdravljenja slabi� Razlogi <strong>za</strong><br />
pogosto vra~<strong>anje</strong> bolnikov in dolgotrajno biv<strong>anje</strong> v bolni{nicah so<br />
jasni najdemo jih v o~itno pomanjkljivem in ne<strong>za</strong>dostnem spremljanju<br />
pacientov zunaj bolni{nic� V Sloveniji lahko govorimo o skrajni<br />
neodgovornosti zdravstvenega sistema, ki <strong>za</strong>gotavlja pomo~ ljudem<br />
s hudimi du{evnimi motnjami v glavnem le takrat, ko je `e prepoz-<br />
ISIS l december 2001<br />
^lovekove pravice ljudi<br />
z du{evnimi motnjami<br />
Vesna [vab<br />
no� Bolnik s hudimi in ponavljajo~imi se du{evnimi motnjami imajo<br />
zunaj bolni{nic malo podpore� Zdravijo se lahko v psihiatri~nih<br />
dispanzerjih, kjer se na kontrolnih pregledih pogovorijo s psihiatri<br />
v povpre~ju enkrat mese~no, ve~inoma manj kot deset minut� Obiski<br />
na domu so izjemni, le ob hudih poslab{anjih stanja� Tudi <strong>za</strong> te<br />
nujne posege na bolnikovem domu morajo svojci velikokrat dolgo<br />
prositi <strong>za</strong> zdravni{ki pregled ali patrona`ni obisk� Ne poznamo delovne<br />
terapije na domu, nimamo usposobljenih patrona`nih sester,<br />
ki bi imele pooblastila in zn<strong>anje</strong> <strong>za</strong> ustrezno ukrep<strong>anje</strong>� Obiski pri<br />
psihologu in psihoterapevtsko zdravljenje so pri hudih du{evnih<br />
motnjah prej izjema kot pravilo� Zdravnik obi{~e bolnika na domu<br />
praviloma <strong>za</strong>radi vztrajanja svojcev in sosedov, ko je kri<strong>za</strong> `e tako<br />
huda, da ogro`a bolnika in njegove bli`nje� Nekaj pomo~i nudijo<br />
nevladne organi<strong>za</strong>cije, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo, vendar je ta<br />
pomo~ omejena na socialne intervencije in svetov<strong>anje</strong>, saj nimajo<br />
nikakr{ne pomo~i zdravstvene stroke� Glede na svoje kadrovske in<br />
finan~ne omejitve ter omejene pristojnosti lahko p<strong>rev</strong>zemajo skrb le<br />
<strong>za</strong> zelo omejeno {tevilo bolnikov�<br />
Posledice pomanjkljive in pretrgane skrbi so <strong>za</strong>nemarjenost, odrinjenost,<br />
neredno prejem<strong>anje</strong> zdravil in poslab{anja zdravstvenega<br />
stanja bolnikov� Razloge <strong>za</strong> prepozno pomo~ vidim v krepitvi institucionalnih<br />
oblik skrbi bolni{nica in ambulantni psihiatri naj bi<br />
bili sposobni odgovoriti na vse krize, <strong>za</strong>to se sredstva vlagajo v obnavlj<strong>anje</strong><br />
in gradnjo novih bolni{nic, medtem ko se zdravljenje v doma~em<br />
okolju <strong>za</strong>nemarja in celo kr~i; v pomanjkanju splo{nih zdravnikov,<br />
ki jih imamo bistveno manj kot na primer v Bolgariji in na<br />
Hrva{kem, ki sta sicer ekonomsko slab{e razviti; v podhr<strong>anje</strong>nosti<br />
osnovnega zdravstvenega varstva; v slabi koordinaciji med zdravstvenimi<br />
in socialnimi slu`bami� Sliko dopolnjuje neredno in <strong>za</strong>konsko<br />
neurejeno financir<strong>anje</strong> nevladnih organi<strong>za</strong>cij, ki delajo na podro~ju<br />
rehabilitacije svoje poslanstvo spremljanja in podpore tako<br />
lahko izvajajo le v zelo omejenem obsegu in brez <strong>za</strong>dostnega {tevila<br />
usposobljenih kadrov�<br />
Ob pomanjkljivem spremljanju in skrbi je problem sprejema <strong>proti</strong><br />
volji le obrobna te`ava ve<strong>~ine</strong> bolnikov in njihovih svojcev� Poleg<br />
tega je to tudi te`ava, ki se pojavlja prav <strong>za</strong>radi pomanjkljive in neustrezne<br />
skrbi in spremljanja� V dr`avah, kjer so pomo~, zdravljenje<br />
in spremlj<strong>anje</strong> pacientov v skupnosti dobro organizirani in pregledni,<br />
je sprejemov pacientov <strong>proti</strong> njihovi volji manj�<br />
Nekateri (redki) bolniki s hudimi du{evnimi motnjami potrebujejo<br />
nepretrgano institucionalno skrb: v vseh dr`avah sveta in v vseh<br />
dru`benih okoljih� Varstvo <strong>za</strong> to skupino bolnikov naj bi pri nas <strong>za</strong>gotavljali<br />
nekateri socialni <strong>za</strong>vodi� Razmere, kadrovska <strong>za</strong>sedba in<br />
okolje v teh <strong>za</strong>vodih se izbolj{ujejo� Ob teh izbolj{anjih pa so ti <strong>za</strong>vodi<br />
interno in menda po navodilu varuha ~lovekovih pravic spremenili<br />
svoje pravilnike tako, da sprejemajo le tiste bolnike, ki se s<br />
tem strinjajo in ki sami pristanejo na odvzem opravilne sposobno-
Change language