olski časopis JANUAR 2020

GLASILO OSNOVNE ŠOLE ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE
EKO ŠOLA – MOBILNOST
TV-ODDAJA O MULTIMODALNI GIBLJIVOSTI IN
DOSTOPNOSTI PROSTORA JE V MENI PREBUDILA ...
Danes se zaradi podaljševanja življenjske dobe in razvoja medicine predvsem
povečuje število oseb, ki trajno ali začasno živijo z neko vrsto oviranosti. To širi
razumevanje dostopnosti pri odgovornih za načrtovanje, rabo prostora in dostop do
storitev in informacij ter poglablja interes družbe za zagotavljanje dostopnosti v praksi.
Do leta 2020 bo v Evropi živelo vsaj 120 milijonov oseb z različnimi oblikami trajne ali
začasne oviranosti, ocene kažejo, da v Sloveniji že danes tako živi nekje med 20 do
25 % njenih prebivalcev. Vedno bolj prevladuje spoznanje, da smo na nek način vsi v
nekem življenjskem obdobju ovirani, da so potrebe invalidov podobne potrebam
starejših in staršev z otroškimi vozički ter da povprečen uporabnik ne obstaja. Skrb za
integracijo invalidov in oseb, ki so brez tega statusa na različne načine ovirane pri rabi
prostora in dostopu do storitev in informacij, zato vse bolj odločno podpirajo različni
mednarodni in domači predpisi. Zahteve in standardi spoštovanja različnosti
uporabnikov morajo biti upoštevane v vseh fazah urejanja prostora, pri načrtovanju,
graditvi, vzdrževanju, rabi in prenovi, ključno vodilo danes postajata univerzalno
načrtovanje in vključevanje vseh uporabnikov brez kakršnihkoli razlikovalnih meril v
rabo prostora. Danes dostopnost povezujemo z značilnostmi prebivalstva in s tem,
kakšno vlogo imata pri tem javni sektor in javni prostor.
Vir: https://ipop.si/2019/10/23/nacrtovanje-dostopnosti-dostopnost-za-vse
19
Najbolj pomembno je, da invalidni in drugače ovirani otroci sploh pridejo na igrišče in
tam srečajo druge otroke, zato mora občina spodbujati obisk otroških igrišč z različnimi
ukrepi, informacijami in ureditvami. V nasprotju s splošnim prepričanjem nista najprej
in predvsem pomembna nakup in montaža posebnih igral, ampak je poleg obveščanja
in informacij o ureditvah igrišč, primernih za vse otroke, nujno potrebno zagotavljanje
parkirišč, sanitarij in drugih rešitev, ki podpirajo odločitev za obisk igrišča. Šele v
naslednjem koraku so pomembne same ureditve, kot so gladke podlage, različne
rampe, ki omogočajo rabo standardnih igral vsem otrokom, klopi in varovalne ograje
z oprijemali, oznake za slepe in slabovidne in na koncu tudi posebna igrala. Da bi
zagotovili dostopnost javnih otroških igrišč, morajo zato na občinah povezati vse
strokovne službe in izvajalce, ki so kakorkoli dejavni na področju razvoja in socialnega
varstva otrok, prostorskega načrtovanja in projektiranja, gradbene operative, investicij,
vzdrževanja javnih površin in otroških igrišč, prenove, javnega zdravja, vključevanja
otrok v urejanje prostora in komuniciranja s prebivalci. Razmere v slovenskem
prostoru zaenkrat še niso zares dobre. Predstavniki invalidskih organizacij in
raziskovalci z raznih področij, s področja rehabilitacijske medicine, socialnega dela,