olski časopis JANUAR 2020

GLASILO OSNOVNE ŠOLE ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE
DRAGI BRALCI UČILNE ZIDANE!
Naj vam najprej voščim v slogu našega baročnega pisca Janeza
Svetokriškega, ki je leta 1697 kot novoletno voščilo objavil svojo pridigo
Na noviga lejta dan. V njej se obrača tudi na mlade ljudi s sledečo zgodbo:
Stara miš je bila prepovedala svojim mladem, de one imajo v gnezdi
ostati, dokler bo supet nazaj damu prišla, de bi kej mačku v roke ne prišle.
Gre s hiše mati. Maček zamerka, de nej matere doma, gre obiskat te
mlade miši ter začne lubeznivu jih gledat, mavkat inu vun z gnezda klicat.
Jim oblubi inu se prseže, de jim ne bo neč sturil, temuč de se bo ž nimi
jegral. Te mlade miši začnejo njegove sladke besede pošlušat, njega
gledat, jim dopade, zakaj je bil bev inu rdeč; ga začnejo hvalit, se začnejo
v njega smijati ter si srce vzamejo k njemu pojti iz gnezda, zunej ene
same. Maček začne ž nimi jegrat inu se šalit taku dolgu, dokler od gnezda
daleč jih spele; inu kadar vidi, de mu ne morjo ubežat, zdaj popade eno,
zdaj to drugo inu vse reztrga. Mati pride nazaj ter eno samo celo najde,
katera je mater bugala; zastopi, koku se je godilu, žalostna od začetka
postane, ali k zadnimu pravi: "Kumaj jim je, dokler nejso hotele bugat, kir
sem jih lepu učila. Njih škoda!"
Kaj je nauk te prilike? V novem letu, v katerega smo zakorakali že s polno
paro, vam želim, da bi bili bolj previdni od nesrečnih mišk in upoštevali
dobronamerne nasvete svojih staršev ter se ne bi brezglavo odločali o
stvareh, pomembnih za vašo prihodnost. Šola, nujno zlo za nekatere, za
druge pa vrata do uresničitev svojih sanj – samo ključ bo treba še poiskati.
Torej, želim vam polno leto, brez mačjih krempljev in ostrih podočnikov!
UREDNICA
3
Vir: publishwall.si