Oljke-2020

OŠ Šmarje pri Kopru
Napad na Lahe
Naslednji dan sta prišla fanta nazaj k Prijatelju, da bi pobirala travo.
Prijatelj je bil ves navdušen. Skoraj so končali, ko jima je Prijatelj ponovil:
“Če vaju dobim, da mi tacata po travi, vaju namažem z gorjačo po puklu.”
Končno so končali in sedli na klopco.
Prijatelj si je počasi, natančno zatlačil tobak v pipo in začel: “Joj, tile
Lahi niso bili od muh. Začeli so nas napadati. Mi smo se zbrali in naredili
načrt. Napadli jih bomo z vzhoda in jih stisnili v kot. Fanta, me še
poslušata?” Pukec-smukec je odgovoril, da ja. Prijatelj je nadaljeval: “No,
vzeli smo orožje in odšli v boj. Lahi so nas še vedno napadali. Veliko jih je
bilo poškodovanih. Med seboj smo si veliko pomagali. Bili smo
potrpežljivi. Hodili smo in hodili proti vzhodu. Ko smo prišli, smo srečali
kopico Lahov. Vsi smo se ustavili. A, ko je neki Lah ustrelil našega
načelnika, smo odšli v boj. Tam je bilo dosti krvi in še več ranjencev.
Zmagali, zmagali smo Lahe. Naš načrt je deloval. Ko smo prišli nazaj, smo
imeli veliko zabavo do ranih jutranjih ur. Zabavali smo se, pili rdeče ali
belo vino in igrali na orglice. Končno smo lahko prevzeli Italijo. Še cel
teden smo imeli podobno zabavo in takrat je vsak dobil še trideset dni
dopusta. Bili smo zelo veseli. Fanta, vama je bilo všeč? Jutri pridita še
enkrat sem, pa vama povem, kako je bilo, ko sem se vrnil nazaj k očetu.”
Emi G., 6. b
33