Oljke-2020

OŠ Šmarje pri Kopru
ROKAVICA IN ROKAVIČNIK NA POTEPU SKOZI VULKAN LAS
Rokavičnik: Greva lahko v Lase?
Rokavica: Seveda, ampak moraš biti ob meni.
Rokavica (v Laseh): Pogledati grem, če je varno. Ti pa ostani tukaj in se ne premikaj.
Rokavičnik: Ja, ja. (zagleda vodo) Ooo, kakšen bazen! Kar notri bom skočil.
(Rokavica se vrne in ne najde Rokavičnika. Prestrašena hodi sem ter tja, ko naenkrat zagleda dve
lepo oblečeni uški.)
Prva uš: Ja, kaj pa je? Zakaj pa tako bezljaš?
Rokavica: Moj mlajši bratec je izginil, pa ga iščem.
Druga uš: Ti bova že midve pomagali.
Rokavica: Hvala vama.
Uši: Pes, pridi sem. Ti imaš zelo dober vonj, zato nama boš pomagal iskati njenega bratca.
Pes: Ja, prav. Kje bomo začeli?
Rokavica: Psst, zdi se mi, da slišim glasove.
Prva uš: Poglej, tam se nekaj sveti.
Pes: Stekel bom tja in preveril, če je tvoj bratec tam. Hej, ali ti je podoben?
Rokavica: Seveda, saj je moj brat.
Druga uš: No, ja, saj sva tudi midve sestri, pa si nisva čisto nič podobni. Ona je majhna in okrogla,
jaz pa velika in suha.
Pes (priteče nazaj): Tvoj brat uživa v bazenu. Še sam se mu bom pridružil. (Steče.)
Rokavica: Hej, počakaj, no.
Uši: Te bova midve pospremili.
(Pri bazenu Rokavica zagleda Rokavičnika, ki se igra s psom. Nežno ga objame.)
Rokavičnik: Voda je super topla, pridi.
Rokavica (ušema): Se bosta pridružili?
Prva uš: Ne, ne, saj to ni voda, ampak ušesno maslo. Ne spravite me noter.
Druga uš (veselo): Prihajam. (skoči v bazen)
(Vsi veseli čofotajo po vodi, dokler se Rokavica in Rokavičnik mimo gore Rama, čez dolino
Komolčnjak ne odpravita domov v naselje Dlan.)
Ana Lazar Baboc, 5. b
39