Oljke-2020

OŠ Šmarje pri Kopru
SREČANJE S ČAROVNICO
Bilo je deževno, nevihtno popoldne, ko sem se igral v svoji sobi. Pogledal sem skozi okno, veter je
premikal veje in v daljavi se je bliskalo. Nenadoma se je na obzorju prikazala temna podoba.
Pozvonilo je. Pred vrati je stala čarovnica. Skoraj sem padel v nezavest. Bila je srednje velikosti in
zelo suha. Imela je goste, skuštrane lase in velik ukrivljen nos, na katerem je sedela debela
bradavica. Rekla mi je, naj ji sledim. Peljala me je v gozd, kjer sem ob vznožju starega drevesa
zagledal majhna vrata. Ta vratca so vodila do jame, kjer so živele čarovnice. Ko sem vstopil, sem
zagledal čarovnico, ki je glasno jokala, da je izginila njena najboljša prijateljica. Vse čarovnice so me
prosile, naj jim pomagam poiskati izgubljeno prijateljico. Kljub temu, da sem se jih bal, so se mi
zasmilile in obljubil sem, da jim bom pomagal.
Odpravil sem se na pot. Hodil sem in hodil ter končno prišel do velike hiše. Ko sem pogledal skozi
okno, sem zagledal kletko, v kateri je čepela žalostna čarovnica. Hitro sem zlezel skozi okno in z
nitko odklenil kletko. Nato sva s čarovnico hitro zbežala.
Čarovnice so bile tako vesele, da so me želele poplačati za svoje delo. Dale so mi čarobno palčko, ki
me je lahko popeljala, kamor sem želel.
In zdaj lahko potujem po svetu. Vsak konec tedna pa obiščem svoje nove prijateljice – čarovnice, ki
me vedno pogostijo tako, da še cel teden ne morem jesti.
Jakob Šramel, 5. b
41