UČILNA ZIDANA oktober 2020

Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
priporom je za nekaj časa opustil praktično letalstvo, a se je zakopal v
knjige in v gozdu opazoval ptice med letenjem. Polet prvega letala je pri
osemnajstih videl v Celovcu, kjer je takrat živel. Začel je izdelovati letalske
modele s pogonom na elastiko. Potem je spremenil koncept in se lotil
gradnje modelov, ki so se zaganjali brez zaleta in niso potrebovali
neposredne nosilne površine. Letel je tudi v vojski. Do konca vojne je bojni
pilot dosegel zavidljivo število poletov – 18123. Potem se je pridružil
pilotom Ljubljanske letalske stotnije. Postal je inštruktor jugoslovanskih
vojaških pilotov, septembra 1919 pa je zaprosil za odpust iz vojaške
službe. Odšel je v Avstrijo in potem v Nemčijo, leta 1931 je odprl letalsko
šolo v Avstriji in se v delavnici ukvarjal z gradnjo letal. Največji uspeh je
dosegel z modelom KE-14, ki je nastal po načrtih Alberta Kalkerta. Toda
takratni čas ni bil naklonjen letalstvu, zato sta Ramorjeva pilotska šola in
podjetje propadla. Kasneje je delal za različna podjetja. Umrl je marca
1968, v starosti 76 let, v Celovcu.
Letalo ramor KE-14
(Prirejeno po: Kako naj človek postane ptica, 1. 4. 2019)
Nana Maja Hribar, 7. A
»Pilot in graditelj letal, ki je
soustvarjal začetke slovenskega
letalstva, je za seboj
pustil tudi vrsto odličnih fotografij,
ki pričajo o zanimivi
zgodovini slovenskega
letalstva,« pravi Mihael
Petrovič.
TEHNIČNI DAN se je začel s šolskim radiom. V vseh razredih, od 1. do
9., smo 1. šolsko uro poslušali proslavo, ki je bila posvečena občinskemu
prazniku. Naslednje ure pa so bile namenjene razrednim delavnicam, kjer
so učenci poslušali, kdo je bil Hans Ramor, si ogledali razstavljeno letalo
pod nadstreškom naše šole in poslušali zanimivo predavanje gospoda
Robija Latina, ki je predsednik Letalskega kluba Kočevje in ki je tudi
poskrbel, da je letalo »pristalo« pod šolskim nadstreškom.
14