8. april 1965 (št. 785) - Dolenjski list

More documents

Recommendations

Info

Nase prvoaprilske potegavščine Do včeraj, ko je potekel rok, oz. do danes nam nihče izmed naših bralcev ni poslal naslovov vseh prvoaprilskih potegavščin, ki smo si jih privoščili prejšnji četrtek: Morda so bile nekatere šale tokrat preveč resne, nekatere pa tudi preveč zavite, da jih kljub neresni vsebini niso vsi spoznali. Bilo je tudi nekaj telefonskih pritožb in »nasmejano-resne« jeze, toda škode ni bilo nikjer. Prvega aprila smo torej v našem tedniku objavili naslednje izmišljene vesti: 2. stran: KOČEVJE: končno samopostrežnica; 4. stran: škoda še ni ugotovljena (fotografija in tekst z Otočca); 5. stran: OBVESTILO o prodaji fičkov; 7. stran: Razprava o kulturi; 8. stran: Vrtec v Semiču; fotografija in tekst o izviru vode med črnomaljskimi bloki; 9. stran: Izjemne cene vina in shvovke (škrat pa je zares po pomoti zamenjal naslovček te vesti z novico iz volišča v Bereči vasi!); Svečanost v Mokronogu; 11. stran: Do poletja: motel na Jasnici; RIBNICA: letos kopališče; Asfalt proti Sodražici; 12. stran: Pozdravimo Armstronga (fotografija in tekst); Čez noč milijonar v Trebnjem! 14. stran: Otvoritev bazena; Pridobitev brežiške bolnišnice; 15. stran: Prošnja kopitarne; 16. stran: Fotografija z besedilom o razstavi v Krškem; NOVOTEHNA N O V O MESTO obvešča gospodarske organizacije s področja Dolenjske, da smo uspeli dobiti sredstva za prodajo tovornih in specialnih avtomobilov proizvodnje CRVENA ZASTAVA Kragujevac n a kredit Kredit za nakup odobravamo po hitrem postopku z rokom odplačila do 3 let in s 7 % obrestmi, katere tečejo od dneva odobritve kredita. Zaradi omejene kvote kreditnih stroškov plača kupec lastno udeležbo v višini 60 % od vrednosti nabavljenih osnovnih sredstev. Vse potrebne informacije in obrazce za sklenitev kreditne pogodbe dobijo interesenti na upravi podjetja. Pozivamo gospodarske organizacije, da ne odlašajo s svojimi odločitvami, ker so sredstva in rok za nakup omejeni. Izkoristite ugodne kreditne pogoje in zahtevajte naše informacije! 20. stran: športna dvorana — že junija! 23. stran: MEDVESČAK — v Novem mestu! Odbojkarji spet v zvezni ligi. Skupno smo torej objavili 20 potegavščin, največ (15) pa jih je uganil naš bralec Toni Skušek, VP 8S17 iz Pule; poslali smo mu lepo knjižno darilo iz izdaj DOLENJSKE ZALOŽBE v Novem mestu. Za duhovite odgovore in nekaj pravilnih rešitev je žreb nagradil s knjižno nagrado še Josipino Cirk iz Žužem Naša prvoaprilska vest o Armstrongu le ni bila čista potegavščina. Mojster jazza je v nedeljo res nastopil v Ljubljani pred približno 6500 poslušalci, ki so navdušeno ploskali njemu in orkestru »Ali Starš« s pevko Jewel Brovvn. Hala v Tivoliju, v kateri je bila to prva javna prireditev, pa seveda še zdaleka ni bila polna, saj gre vanjo več kot 12.000 gledalcev. Louis, kateremu so poslušalci vzklikali v zboru kar »Lojze, Lojze, Lojze ...«, pa ni bil najbolj zadovoljen z ozvočenjem dvorane — na sliki ga vidimo k"\ko prisluškuje zvokom orkestra, ki so se preveč izgubljali po ogromnem prostoru. (Foto: M. Moškon) berka in Lojzeta Zagorca ml. iz Koštialove 39 v Novem mestu. Pridružujemo se tistim bralcem, ki so hitro uganili, kaj je v listu prvoaprilsko in kaj ne, pa so ob tem vzdihnih: »Oh, ko bi le kmalu zares prišli do samopostrežne trgovine, asfalta na cesti in novih turističnih naprav . . .« — Hvala tudi vsem bralcem, ld so sodelovali pri odkriva nju letošnjih prvoaprilskih šal! Pa brez zamere —- 1. april je bil naš dan! UREDNIŠTVO LISTA Zapisnik občine Metlike dne 5. aprila 1871 pričujoči; podpisani: Mestni priseženi logar Martin Pečarič naznani: Dne 4. t. m. popoldan sim na njivi gospod Lavoslav Gangla — katera njiva je z ječmenom obsejana — 2 prašiča dobil. Ta prašiča slišita Tone Okorn-u z Metlike in sim jih taiste posestniku na domu izročil z opombo, da bodem to slavnem županstvu naznanil. Dolar Martin Pečarič Obtoženi Tone Okorn se podveze odskodvanje En gold. pokvarjenemu gosp. Lavoslav Gangl-u plačati. Metlika, dne 6. aprila 1871 Hess Antori Gollia ŠESTSTOLET NCNEGAMESIA IK LJJ'j'.MNA - OVITEK « m 196 5 ^f. %IW0[iEW Filatelistični klub Ljubljana je za 600-letnico Novega mesta v seriji »Zgodovina slovenskih mest« izdal gornji spominski pisemski ovitek, ki je bil naprodaj v Novem mestu 7. aprila, za 600-letn:co ustanovitve Novega mesta. Osnutek ovitka je izdelal akademski slikar Božidar Jakac. Ovitek je frankiran s 25-dinarsko znamko iz serije »Umetnost skozi stoletja«, znamka pa je pretiskana s spominskim poštnim žigom. Filatelistični klub Ljubljana je natiskal 2.000 takšnih ovitkov. Podoben spominski ovitek bo izdal tudi za 600-letnico Metlike, 29. aprila letos. V novomeških ovitkih je potiskan listek, ki prejemnika na kratko seznani z zgodovino Novega mesta. Lani so prebivalci Adlešič in okolice prodali za 7,5 milijonov dinarjev izdelkov domače obrti, s katero se je ukvarjalo 10 ljudi. Letos imajo Adlešičani še smelejše načrte! V načrtu zadruge, ki jim izdelke odkupuje, je zapisano, da bodo letos izdelali in prodali za 12 milijonov dinarjev vezenin na domače platno, prtičkov, cekarčkov in pisanic. S to dejavnostjo je zdaj zaposlenih že 152 občanov iz Adlešič in bližnjih Smučarski skakalec Ludvik Zaje in športni novinar POLETA Marjan Lipar pred mikrofonom vasi. Kupcev ne manjka, saj imajo vso letošnjo proizvodnjo že vnaprej oddano. Glavni odjemalec je podjetje DOM Ljubljana, za adlešičke izdelke pa se zanimajo še druga podjetja iz Opatije, Ptuja, Maribora in drugod. Spominki, izdelani v Adlešičih, gredo v pretežni večini v svet. Kupujejo jih rojaki kot spomin na domače kraje, pa tudi tujci v spomin na deželo z etnografskim bogastvom. JOŽE ŠKOF Gledalci so se na torkovi športno zabavni prireditvi res razživeli šele v zadnjih dveli točkah: ob tekmovanju gledalcev in ob popevki 11 ballo del mattone iz repertoarja Rite Pavone v interpretaciji Barbare Jure in ansambla hotela Lev. Prireditev, na kateri so sodelovali nekateri najboljši slovenski športniki — nekaterih, ki so bili napovedani, pa ni bilo — sta omogočila občinska zveza za telesno kulturo Novo mesto in uredništvo slovenskega športnega tednika Poleta. Za tiste, ki spremljajo dosežke naših vrhunskih športnikov, ni prireditev prinesla nič drugega kol to, da so te športnike videli pred mikrofonom, medtem ko so jih Uo zdaj lahko gledali navadno lc po televiziji. Vprašanja iz ust Poletovih novinarjev in odgovori so bili namreč tako standardni, da smo jih večinoma že lahko prebrali v vseh športnih časopisih. Še najbolj so ugajali diapozitivi Dareta Gučka: pokazal jc nekaj lepih barvnih posnetkov doline pod Poncami in Bloudkovo planiško mojstrovino, letošnje polete v Kulmu in nekaj VIHARNA POMLAD • VIHARNA POMLAD • VIHARNA POMLAD • VIHARNA POMLAD * VIHARNA P0Ml AD 53. — Nemški izstrelki so udarjali v breg nad njim. Tik nad njegovo glavo je v ravni vrsti brizgnila zemlja v neštetih malih vrelcih: strojnični rafal bi ga bil skoraj zadeL Stekel je nekaj korakov naprej in se vrgel v mah za majhno vzpetino. Krogle so zdaj žvižgale nad njim. Zadeti ga niso mogle. Nepremično je ležal, da se odpočije in da potem steče do partizanskih poloiajev. 54. — Nenadoma je zaropotalo od strani in v rušo ob njem je udaril šop izstrelkov. Rudi se je ozrl: na robu gozda, levo od partizanskih položajev, se je bila vgnezdila skupina Nemcev in njihov mitraljezec je iz nevarne bližine streljal po njem. Stekel je po strmini — deset, dvajset korakov — vedno počasneje; bil je že močno upehan. Nemec ga je obsul z gostimi rafali iz svojega šarca. DOMAČA OBRT V ADIESIČIH Noiomeški jamarji onkraj Save OgMe akcije nekaterih turističnih in kraških zanin,vosti se je udeležil tudi predstavnik jamarskega kluba iz Novega mesta Takecsa bika »a še ne ... V f 0nedeljek dopoldne so mesarji ribniške mesarije zaklali nêžjega bika v vseh povojnih letih. Vodja mesarije Ivan K f 0 m ar je povedal da je bik — prava pravcata zverina, Ki S o jo dobili iz Kočevske Reke — tehtal 1.125 kilo grsniov i n s Q k o m a. s p r a v iH v klavnico. Z bikom, kiêga meso so predali v mesarijah v Ribnici in Dolenji 0*, so imeli kar dovolj posla, kopica radovednežev pa se » kaj hitro zbrala okrog njega, ko so ga peljali s kamiona v klavnico. (Foto: Drago Monar) SLABIH 120 MINSST »ITI II GLASBE V U m m MESTU 55. — Rudi se je komaj še premikal. Dajala ga je strmina in mitraljez z municijo, ki ga je vlekel za seboj, je bil kot najtežja stvar na svetu. Toda izpustil ni. Brez šarca bi bil takoj spet v varnem zaklonu, toda bilo ga je sram, da bi izpustil z muko pridobljeno orožje. Spet je padel po tleh. Skupina Nemcev je z obronka streljala po njem vedno besneje, kot da se je zaklela, da ga bo ubila. H l£i i-f VŠEČ SI Ml,P£KL€ l) - - = Z* - - —= V* —7^2=S.~ 3 Turifcčni delavci v Bresta morja. Pokazal je brezno nad nici scô marljivi in bodo, Ložcami, ki je globoko vsaj kakor - 0 povedali, že letos 60 metrov. V globeli bohor- uredHodva ribnika, turistom skih gozdov so si ogledali ne pa koomogočen lov s čolni katere partizanske postojan in rihkimi palicami, ki jih ke, ki zlagoma propadajo. bo PJkrbelo in oddajalo tu Turistično društvo bo markiristih duštvo. ralo to pot, da bodo tod lahko hodili turista, pot pa se OoHna akcija je vodila po bo začela pri gostišču »Pod poti Snovo—Ložce, ki pa žal lipo«. ni macirana. Od Lože do kote naeohorju je bil sprem Novomeški jamarji se bodo ljevalk Lojze Zupane — Tine, kmalu napotili v lepe predele lei je :ljub letom še ves ve zgornjega dela krške doline. der i^poln partizanskega hu- MILAN ERŽEN i""„ W »»Pedala v zimske » žtP, ct smo slišali - kolik° iri&vc ' kT. - , z' i a v e OTage Stan,e v \ r, v s e svetovne rekordff" a - . 1 ' n a SO metrov čez ° v t b
Obrtnikom se je obrnilo rja bolj® — če povem po pravici, moram reči, da se je od lanskega leta na področju obrti marsikaj spremenilo. Obrtnikom se je obrnilo na bolje. Lani so nam znižali davke, zato malo laže dihamo. Jaz sem krojač. Delam vse dneve pozno v noč, če hočem v redu preživljati vso družino. Kar IMS je v Črnomlju kro. jačev, še nima nobeden avtomobila, niti mopeda, niti so. dobno opremljenega stanovanja. V večjih mestih računajo za delo oblek enkrat več kot mi, cene pa so povsod enake. Obrt počasi izumira, saj je vajence zelo težko dobiti, posebno v nekaterih obrtnih poklicih. Za poživitev obrti v naših krajih je občina že naredila prve korake, vendar to ni do. volj. če ne bomo obrti posvečali še več pozornosti in obrtnikom nudili še boljših pogojev, se bo še nadalje dogajalo, da ljudje, izučeni poklica, odhajajo delat v tovarne. Takole sva o obrti kramljala 2 Ivanom šikonjo, krojačem iz Loke pri Črnomlju. JOŽE SKOF Obstreijen srnjak v vinogradu Peter Žalec iz Gorice ima na Sinjem vrhu vinograd. Pred nekaj dnevi je tja pripeljal kole za vinograd in jih začel razkladati. Ko je voz že skoraj razložil, je zagledal v četrti vrsti srnjaka, ki je ležal komaj 5 metrov vstran. Kljub premetavanju kolov ni pobegnil. Ko je Žalec poklical sosede, ga je srnjak opazil, se počasi dvignil in odšepal proti vzhodu. Videlo se je, da ima srnjak prestreljeno sprednjo desno nogo. Srnjak je že odrasel, saj ima doraščeno, a še kosmato rogovje. Je popolnoma siv, verjetno zaradi tega, ker je obstreijen. Vsekakor bi bila dolžnost lovske družine, da srnjaka odstreli. š. J. Izvoljeni m mm ebinski ©tonski Občani so na volitvah 26. in 28. marca izvolili naslednje nove odbornike v občinsko skupščino: V OBČINSKI ZBOR: Inž. Rado Dvoršak iz Črnomlja; Vladka Vanovič iz Črnomlja; Anton Hutar iz Rožnega dola; Žan škrinjar iz črešnjev. ca; Jože Kočevar iz Semiča; Peter Dragičevič iz Miličev; Alojz Juršak iz Zapudja; Alojz Panjan iz Malega Nerajca; Franc Starešinič iz Zilj; Jurij Hudak s Ss-čjega sela; Janez Štrcelj iz Gribelj; Stilne Držaj iz Jerneje vasi; Anton Dvojmoč iz Kanižarice; Stanko Grahek iz Lokev; Stanko VVeiss iz Vojne vasi; Niko Selakovič iz Črnomlja; Ivan Lasič iz Gor. Suhorja; Rudolf Habe iz Tribuč. V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI so bili izvoljeni: Jože Gregorič iz Črnomlja; Vinko Babic iz Črnomlja; Lado Povše iz Črnomlja; Alojz Planine iz Črnomlja; Ivica Rajgelj iz Črnomlja; Vera Rožič iz Loke; Franc Košir iz Črnomlja; profesor Anica Jankovič iz Črnomlja; Ivan Mohar iz Vinice; Franc štajdohar iz Čr. nomlja; Marija Stariha iz Črnomlja; Franc Bahor iz Črnomlja; Slavko Stamejčič iz Črnomlja ih Ana Jakše iz Črnomlja. V KMETIJSKO PODSKU PINO so bili izvoljeni: Anton Fabjan iz Črnomlja; Ciril Požek iz Podbrežja in Peter Matkovič s Tanče jrore. 26. in 28. marca so v črnomaljski občini izvolili polovico novih odbornikov občinske skupščine 26. marca, ko so zaposleni občani volili odbornike v občinski zbor delovnih skupnosti, so ob 7.30 volitve že zaključili v krojaškem obratu podjetja NOVOST s sto odstotno udeležbo. Volišč je bilo 21, na 12 pa so volivci že do 10. ure opravili svojo državljansko dolžnost. Na področju gospodarstva se je udeležilo volitev 90 od- Ograja pri Štefanu bo kmalu narejena Krajevna skupnost Semič je že naročila pri Obrtnem servisu železno ograjo, ki jo bodo postavili ob peš poti pri Štefanu. Stopnice pa Semičani precej kritizirijo in pravijo, da bi se lahko z manj denarja bolje napravile. Za invalide ah starejše ljudi pot po stopnicah ni primerna, zato bi čimprej morali urediti tudi zanemarjeno staro cesto. Ver-* jetno bo prišla na vrsto tedaj, ko bodo urejali cesto na Smuk. Upamo, da bomo letošnji krajevni praznik dočakali z urejeno kočo na Smuku, urejeno potjo do Štefana in staro cesto. Telefon do štrekljevca in ulična razsvetljava bosta pa že v nekaj mesecih narejena. F. D. Odkup mleka tudi v špeharjih 1. aprila je začela Kmetijska zadruga Črnomelj odkupovati mleko v vaseh špeharji, Daljnje njive, Sinji vrh, Draga in Damelj. Mleko odvažajo na Vinico, odkup pa bo vsekakor gospodarsko pripomogel za razvoj hribovskega kmetovanja. š. I. liiske isiwiee ii AcSlešic 0 Osnovni šoli v Adlešičih manjkajo vsaj trije učitelji. Ker nimajo zanje stanovanj, jih seveda ne morejo dobiti. Tudi sedanji prosvetni delavci na šoli nimajo primernih stanovanj, vsaj nekateri ne. Za eno učiteljico so uredili sobo kar v prostoru, namenjenemu shrambi. Vse to daje ljudem misliti, zato so se zadnje čase začeli potegovati za gradnjo stanovanj za prosvetne delavce. Ker pa v vasi že več let pogrešajo tudi prosvetno dvorano, menijo, da bi lahko dve zadevi najceneje rešili tako, da bi zgradili prosvetno dvorano, nad njo pa učiteljska stanovanja. © Otroci iz Žuničev in okolice hodijo v adlešičko šolo tudi po 8 km daleč. V šoli so prvi dve uri tako utrujeni, da težko slede pouku in jim učitelji tega ne morejo zameriti. Nič na boljšem pa ni TIM KPEUH VOLITEV ŠE II BILO! so otroci iz Adlešič, ki hodijo v 8. razred črnomaljske osemletke. Sicer se v šolo vozijo z avtobusom, vendar je vožnja taka, da so starši zanje vsak dan v strahu, če bodo prišli domov še s celimi udi. Pravijo, da gneče v tem avtobusu ni mogoče popisati! O Mlečna kuhinja je v drugem šolskem polletju spet začela poslovati. Od 186 otrok na šoli jih malica okoli 150. Mesečni prispevek za toplo malico znaša 200 dinarjev. Jed iz šolske kuhinje je sicer skromna, največkrat dobe otroci le mleko in kruh z marmelado ali sirom, vendar je tudi ta hrana velikega pomena za njihovo zdravje. Posebno spomladi kmečke mame marsikdaj nimajo časa skuhati kosila ob pravem času, in če otroci še šolske malice ne bi imeli, bi bili večkrat po ves dan brez hrane. stotkov volilnih upravičencev, v prosveti 97,9 odstotka, medtem ko je 97,7 odstotka volilcev izbralo odbornike s področja državnih organov in družbenih organizacij. Končni uspeh volitev bi bil lahko še boljši, če ne bi bilo prav zdaj toliko ljudi bolnih in na rednih letnih dopustih v drugih krajih, kar se je poznalo posebno v kolektivih Tapetnika, Iskre, Belta in Rudnika. Na nedeljskih volitvah v splošni zbor občinske skupščine je do devetih zjutraj volilo že 45 odstotkov volivcev na vseh 52 voliščih. Končni volilni rezultat z 91 odstotno udeležbo kaže, da so družbeno politične sile v občini uspešno opravile svojo nalogo. Najugodnejše volilne uspehe so zabeležili na 24 voliščih v kmetijsko podskupino, kjer je 63 odstotkov volivcev že do devetih oddalo glasovalni listič. Vasi Pribinci in Bedenj sta se odrezali s sto odstotno udeležbo, pohvaliti pa je tudi vseh 16 volišč na območju krajevnega urada Adlešiči, kjer so že pred poldnem zaključili delo. Občinska volilna komisija je na podlagi podatkov s teh volišč izračunala, *a se je 95,6 odstotka volilnih upravičencev udeležilo volitev v kmetijsko podskupnino. Tako uspelih volitev v črnomaljski občini še niso imeli, čeravno so potekale v manj slavnostnem vzdušju kot prejšnja leta. Razveseljivo pa je tudi to, da je bilo od 7 kandidiranih žena kar 6 izvoljenih. Kolikor je bilo tokrat še zmešnjav zavoljo tega, ker so občani prvič volili po novem načinu le v polovici volilnih enot, verjetno tega ne bo na volitvah 18. aprila. Tedaj bodo volili prav vsi občani z volimo pravico poslance v republiški in zvezni zbor. »Še maj je za pozebo nevaren!« je rekel Martin Turk, ko smo ga pri obdelovanju vinograda v Bušinji vasi prejšnji teden vprašali, kaj meni o letošnji letini. »Letos smo kmetje prej začeli delati v vinogradih. Zaenkrat vreme res lepo kaže, a ustno izročilo pravi, da so take letine vsekdar tvegane...« Za medobčinsko sodelovanje v nekaterih pristojnostih TNZ 30. marca se je v Črnomlju sestal Sv et za splošno upravo in notranje zadeve ter obravnaval več pomem bnih zadev s svojega področja. Po novem zakonu o službi notranjih zadev prevzamejo poslej občine pristojnosti s področja notranjih zadev, ki jih je doslej opravljalo okrajno tajništvo, razen službe državne varnosti. Na posebnem posvetovanju v Ljubljani so se zastopniki občin dogovorili s TNZ, da bodo posle kriminalistične službe in Ljudske milice opravljali v medobčinskem sodelovanju za vse dolenjske občine. O tem so predvsem raz pravljali tudi člani sveta in sklenili predlagati občinski skupščini, naj se za tako sodelovanje odloči. Hkrati bodo predlagali občini Metlika, naj pristane na sodelovanje s črnomaljsko občino v pristojnosti izdajanja potnih listov in opravkov s tujimi državljani, nakar bodo tako sodelovanje uredili z ustreznimi pogodbami med obema občinama. V razpravi so nadalje poudarili, da bi morali dosled MLINI OB KO LP I UM I PA 3 OC m Počakamo, da brod pristane na drugi strani reke. V hrvatskih Blaževcih. Malo niže sta mlin in žaga. Tja-je menda namenjen visoko naloženi voz. Sonce se je že skrilo in svetle lise na hrvatski strani so potemnele. Ko spustimo čoln pod blaževski jez, primemo vsi trije za vesla. Naglo veslamo, kajti mrak se vse bolj gosti. V daljavi zaslišimo šumenje novega jezu. ZAPEČ! Spet žaga na hrvatski strani Kolpe. Kolesa stoje. Nobena človeka ne vidimo. ./•Nocoj ne bomo več popisovali niti fotografirah. Ko spustimo čoln pod jez in ga privežerrio za vrbo, je že skoraj tema. Iz čolna znesemo naše stvari na travnik in razpnemo šotor. Na špiritnem kuhalniku se kuha večerja. Lep, bogat dan je za nami. 19. avgusta 1964 Minula noč pa je bila vse prej kot lepa. Zvečer je na temnem nebu še migljalo nekaj zvezd, nato pa so tudi te izginile. Malo potem je nebo pretrgal prvi blisk in daleč na vzhodu je zamolklo zagodmjal grom. »Verjetno poletna nevihta,« je rekel Zvonko. »Ne bo hudega,« je pripomnil Janez. Vse naokrog je bila gosta tema, le visoko nad Kolpo, na hrvatskem Plemenitašu, se je svetila osamljena luč. »Najbrž je tam šola ali pa gostilna,« je dejal Zvonko. Potem se je spet zabliskalo in zagrmelo. Zmerom bliže je prihajala nevihta. Vzdignil se je veter in po šotoru so udarile prve kaplje. Nato druge, tretje ... Vedno gostejše. Potlej se je ulilo. Po platneni strehi je zabobnelo in nato zapljuskalo, kot bi nekdo Mlinar Peter Madronič v Prelesju no izvajati požarno varnostne preglede in da je treba ugotoviti, če so bile pri vseh krajevnih uradih imenovane komisije oz. odbori za civilne pogrebe. Kolikor še niso teh stvari uredili, naj bi jih čimprej. Predlagali so še, naj občinska skupščina ponovno prouči možnost organiziranja pravne pomoči občanom, ker se na tem področju javljajo vedno večje potrebe. cela vedra vode vlival po njej. Nebo so parali bliski in grom je bil zmerom močnejši. Lilo je četrt ure, pol ure. Potem se je nevihta umaknila proti zahodu in je samo še rahlo deževalo. Nismo še dobro zatisnili očesa, ko je znova zabobnelo po šotora. Spet se je razbesnela nevihta, tokrat od zahodne strani. Potem je lilo vse do jutra, ko je dež prenehal. Vstali smo, izplali vodo iz čolna, zložili odeje, blazine in mokro šotorsko platno ter pristavili vodo za čaj. Prav takrat je pričela Kolpa naraščati. Sprva se je rahlo skalila, toda preden je bil čaj skuham se je dvignila gladina za celo ped. Ko smo se deset minut kasneje ukrcali, je Kolpa narasla že za četrt metra. Spustili smo se po toku in reka nas je naglo odnašala. Voda je porjavela in se hitro dvigala, čez čas smo v daljavi zaslišali šumenje jezu. »Radenci!« je rekel Zvonko, ko smo se mu bližali. Dvignil sem se v čolnu. Streljaj pred nami se je pod slapom rjavkasta . voda razbijala v umazane pene. Videli smo, da čez jez ne moremo več. K bregu! Uprli smo v vesla. Nekaj desetin metrov od jezu smo se ujeli za veje.
Page 1 and 2: Št. 14 (785) Leto XVI NOVO MESTO,
Page 3 and 4: DINARJEV rajo pogled na Rog in Gorj
Page 5 and 6: Iz predzgodovine Novega mesta Odli
Page 7 and 8: PRVA SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV OBČIN
Page 9 and 10: JJ GORJANCI": tako kritično še ni
Page 11: KRŠKO: uspešna vztrajnost Prosvet
Page 15 and 16: IN KOP KOČEVJE: V prvi vrsti večj
Page 17 and 18: Še naprej razvijati kmeiijstvo, tu
Page 19 and 20: Ženske iščejo 2ap®siit§w Lani
Page 21 and 22: Do šole in nazaj vsak dan 15km pe
Page 23: V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tedenski kol

8. april 1965 (št. 785) - Dolenjski list

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?